V nadaljevanju preberite:

In illo tempore, ko so snemalne naprave že postale dostopne za vsak žep, mobilni telefoni pa so bili v veliki večini še vedno neumni – torej pred kakšnimi petnajstimi leti –, je na spletu zakrožil zanimiv, pravzaprav navdušujoč posnetek, ki bi le malo pred tem in le malo kasneje težko ugledal luč sveta.

Družabni kontekst vsega kakšnega ducat sekund dolgega posnetka je očitno nekakšen javni sprejem. Na njem v prvem planu vidimo Zorana Jankovića – ali je tedaj že bil ljubljanski župan ali pa bo kmalu zatem postal, ne vem. Gotovo pa je bilo po njegovi odmevni defenestraciji z vrha Mercatorja.

Na posnetku ga vidimo v družbi z Antonom Ropom, tedaj že nekoliko zagrenjenim politikom, ki je po premierskem stolčku izgubil še primat v opoziciji; očitno sta se ravnokar srečala in ob stisku roke se Rop, na veselje nepovabljenih gledalcev nedvomno pristnega posnetka (kot rečeno, smo pred epoho deep fakov), ne zmore ugrizniti v jezik. »Veš, kaj nisi povedal?«, reče v obraz nedavno odstavljenemu direktorju: »Da sem te jaz nastavil za direktorja.«