V nadaljevanju preberite:

Leta 2005 so pri takratnem predsedniku republike Janezu Drnovšku med predstavniki gospodarstva, akademske sfere in pristojnih državnih institucij potekali pogovori o krepitvi konkurenčnosti Slovenije v Evropski uniji. Izhajali so iz predpostavke, da želi Slovenija v EU uravnotežen razvoj s solidno kakovostjo življenja, socialnim ravnotežjem, široko sprejemljivo ravnijo socialne države, varovanjem okolja in ohranjanjem nacionalne identitete. Tako gospodarsko kot akademsko in politično sfero je namreč skrbelo, da Slovenija na lestvici konkurenčnosti drsi navzdol in da bo nujno treba obrniti trend, če želimo izboljševati družbeno blaginjo države in njenih prebivalcev.

Čeprav je od takrat minilo že veliko let, so vsebinsko izhodišče in cilji aktualni tudi danes. Nekaj dni pred 30. obletnico samostojnosti naše države pa nas je presenetil podatek, da je Slovenija na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD v zadnjem letu zdrsnila za pet mest in se uvrstila na 40. mesto med 64 državami. To je prvi večji zdrs po nekaj letih, saj se je vse od zadnje gospodarsko-finančne krize Slovenija vzpenjala in v časih gospodarske rasti pred pandemijo smo celo ambiciozno razmišljali o uvrstitvi med 15 in 20 najkonkurenčnejših držav. Danes dosegamo precej manj in iz tujine nas sprašujejo, kaj se je zgodilo z ambicioznostjo in razvojem Slovenije, ki so jo na tej lestvice prehitele celo države, kot so Estonija, Češka, Litva in Latvija.