Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

Nevarnosti dvojezičnosti

Med evropskimi državami je Slovenija po znanju angleščine pri samem vrhu: pred njo so le nordijske države, Nizozemska in Malta.
Luka Lisjak Gabrijelčič: Prevlada enega samega tujega jezika ima tudi številne slabosti. FOTO: Ermin Međedović
Luka Lisjak Gabrijelčič: Prevlada enega samega tujega jezika ima tudi številne slabosti. FOTO: Ermin Međedović
24. 6. 2023 | 05:00
7:07

V nadaljevanju preberite:

Med dnevnopolitičnimi bombicami, ki so prejšnji teden odjeknile na nasprotnih polih slovenske politike, se je odvila razprava, ki je imela manj odmeva v medijih, a večji del prebivalstva verjetno bolj zanima. Posvet o predlogih sprememb predmetnika osnovnih šol je sprožil živahno razpravo: eden izmed predlogov, ki je vzbudil največ nasprotovanja – ali vsaj močne skepse –, je uvedba obveznega poučevanja drugega tujega jezika od sedmega razreda dalje.

Notranje ankete, ki jih je opravilo krovno združenje staršev, kažejo, da si uvedbe drugega tujega jezika želi manj kot četrtina staršev. Raziskava verjetno verodostojno odseva prioritete staršev, vendar iz nje ne moremo avtomatično sklepati na podporo, ki jo uživa tak predlog: to, da si slaba četrtina staršev želi obveznega pouka drugega tujega jezika v osnovni šoli, seveda še ne pomeni, da mu tri četrtine nasprotuje. Podatek kaže le, da je zavest o pomenu zgodnjega uvajanja v večjezičnost precej razširjena, čeprav zaenkrat še ne uživa večinske podpore.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine