Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

Nemški proračun – evropski problem

Znanost in tehnologija, ki prinašata visoke dolgoročne pozitivne eksternalije, kratkoročno pa odhodke, sta pogosto žrtvi proračunske logike.
Vodenje politike hitrejšega zmanjševanja javnofinančnega primanjkljaja bi hitreje omejilo rast plač in inflacije, vendar po drugi strani tudi realne gospodarske rasti. FOTO: Ermin Međedović
Vodenje politike hitrejšega zmanjševanja javnofinančnega primanjkljaja bi hitreje omejilo rast plač in inflacije, vendar po drugi strani tudi realne gospodarske rasti. FOTO: Ermin Međedović
19. 12. 2023 | 05:00
6:33

V nadaljevanju preberite:

Pretekli teden je nemška koalicija potrdila proračun za leto 2024, ki je skladen s fiskalnim pravilom, zapisanim v ustavi, in z nedavno odločitvijo nemškega ustavnega sodišča. S tem so v Nemčiji določili mejo fiskalne svobode, ki jo lahko zasledujejo preostale države članice EU in ki bo verjetno na novo določena na naslednjem srečanju finančnih ministrov Ecofina to sredo. Po štirih letih odstopanja od fiskalnih pravil zaradi pandemije in energetske krize to pomeni stik z novo realnostjo. S tem pa se povečuje tudi razlika v fiskalni divergenci med Nemčijo in Francijo, dvema največjima gospodarstvoma, in povečuje verjetnost dogovora v smislu nekoliko restriktivnejše fiskalne politike. Vodenje takšne politike (hitrejše zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja) bi hitreje omejila rast plač in inflacije, vendar po drugi strani tudi realne gospodarske rasti.      

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine