V kolumni preberite: 

Ob prebiranju komentarjev in intervjujev s sicer razgledanimi in prodornimi misleci, ki se dotikajo situacije v Evropi in zahodnem svetu nasploh, zadnje čase prepoznavam čuden tabu. Kjer bi bil na mestu govor o veliki, komaj dojemljivi kulturni raznolikosti, celo razklanosti, se razglablja o odpadništvu, deviacijah, o nekih zoprnih akterjih, zaradi katerih Evropi grozi upočasnjen napredek, če ne celo kaj hujšega. Imenovati stvari s pravim imenom, bi zavzdihnil Konfucij.