Narod bo vse pozlatil

Kako je nekoč pel prvi pesnik Krasa? V verze je za večno vkoval brinovko, ki v jesenski tihi čas prileti na Kras. Nad Trbovlje in Hrastnik se v ta tihi oktobrski čas zgrinja – resnica. Opevali je ne bomo. Le v prozo jo bomo vkovali za rabo Zasavcev v glasni novembrsko volilni čas.
 
Mediji so na podlagi podatkov ministrstva za finance (MF) postregli s seznamom najuspešnejših županov pri črpanju EU-sredstev v obdobju 2015-2017. In veste, kaj? Niti med dvajsetimi najboljšimi ni ne prvega Hrastničana Mirana Jeriča ne prve trbovske gospodične Jasne Gabrič. Doma je ni nikjer, v Bruslju pa bi se potegovala za najboljšo županjo sveta!  Normalno: doma nam statistika MF pove, kdo je dober župan, Bruselj pa slepo verjame subjektivnim ocenam nekih Maj in Zoranov iz Trbovelj … Najdemo pa zato na 15. mestu najboljših črpalcev evrov prvega Zagorjana Matjaža Švagana. Zagorjanom je uspelo v občino pripeljati 6,77 milijona evrov.
 
Zato so danes Trboveljčani in Hrastničani žalostni. MF dobrohotno opozarjamo, naj se malce zadržijo, preden bodo odpirali šampanjce, da se ne ponovi leto 2014. Kajti natančno 15. oktobra 2014 je prva trbovska gospodična na spletnem dnevniku popravila in ovrgla vse podatke o črpanju evropskega denarja, ki jih je MF posredovalo Delu.  No, poskušala jih je ovreči in popraviti. Kaj je bil cilj in rezultat njene analize? Povedati volivcem, da so bili Trboveljčani v obdobju 2007-2014 pri črpanju sredstev »približno toliko uspešni« kot Zagorjani, da niso bili najslabši. »Približek« je bil v njenem primeru težak kar štiri milijone evrov; toliko manj evrov so namreč prejeli v Trbovljah v primerjavi z Zagorjem; najbolj uspešni so bili v Hrastniku. Tako so pričali uradni podatki MF. S tem, ko jih je popravila, se je prva gospodična z velikimi rdečimi črkami zapisala v zgodovino najbolj »fake« - zgrešenih in ponesrečenih potez trboveljskih županov.
 
Ko danes prebiramo, da ji niti v štirih letih ni uspel veliki  met, uvrstiti se med dvajset najbolj uspešnih županov po črpanju EU-sredstev v državi, kaj šele, da bi končno prehitela zagorskega županskega kolega, nas ima, da bi razglasili dan žalovanja za ves dolgi izgubljeni županski mandat 2014-2018.
 
Hrastničani imajo še razlog več za žalovanje. Pristali so še na enem  seznamu: med  občinami, ki so na prehodu iz 2016 v 2017 najbolj povečale zadolženost. Zasavce lahko pri teh bilancah tolaži le dejstvo, da vsaj med tisto dvajseterico niso, ki jim ni uspelo načrpati ničesar – niti evra iz Evrope.
 
In ko smo pri denarju, ki vrti svet. Ali je morda nasprotno: da svet vrti denar? Kakor koli, na zasavskem Cerozu so ga premetavali sem in tja kot odpadke. Le da imajo zdaj dvorišče zabasano s smetmi, denarja pa od nikoder. A kot v vsaki nesrečni zadevi, je tudi v zadevi Ceroz srečni moment: kljub milijonski izgubi, ki so jo pridelali lani, bodo tolikšno vsoto vendarle našli, da v skladu z zakonom izplačajo odpravnino direktorju Viliju Petriču. To bodo tri srečne plače ali dobrih 12.000 evrov bruto. Drugi srečni moment je, da so predstavniki občin Viliju Petriču ob vseh tragičnih pokazateljih poslovanja na skupščini ponudili sporazumen odstop, on pa ga je sprejel in – ker so vse dobre stvari tri, je tu še tretji srečni moment: direktor Petrič ne bo vzel odpravnine po individualni, temveč po kolektivni pogodbi. Se pravi namesto šestih »le« tri plače. Vse to, kar je, vse, kar je bilo in kar na Cerozu še bo v minusu, pa bo tako in tako zasavski narod s toliko višjimi položnicami – pozlatil …