V nadaljevanju preberite:

Sobotna vaška veselica, zatem kratka noč. Že se svita nedeljsko jutro. Prašna pot deli vas na vzporedna niza spečih domačij. Iz ene od hiš pridrvi očanec z napol spuščenimi hlačami. Samo še nekaj metrov in bo pri ljubki lesenjači s srčkom na vratih. A hiške ni. Razigrani mladci so jo po zadnjem nazdravljanju skladno z nenapisanim protokolom složno dvignili in jo prenesli na sredo vasi, da popestri mimohod obiskovalcem nedeljske maše.

Vandalizem, objestnost ali lumparija? Objestnost vsekakor. Druga dva pojma sta odvisna od gledišča. Za očanca s hitro prebavo zagotovo vandalizem. Za tedanje mladce in večni ljudski glas vsekakor le lumparija. In to ne edina. Kaj pa tisti voz, ki so ga v zavetju noči na dvorišču razstavili, ga na pôdu ekspresno sestavili nazaj in, pripravljeni na beg, opazovali jutranji odziv osuplega lastnika? Da so bili ob nemalo jutrih rožni lonci ponosnih gojiteljic cvetja naključno prerazporejeni po vaških dvoriščih, je bilo tako ali tako neizogibno.