V nadaljevanju preberite: 

Ob listanju po spletu sem naletela na pravilo stodvajsetih minut. Nekako takole gre. Človek si zada neko nalogo, ki mu ne steče in ne steče. Odlaša in odlaša in bolj ko odlaša, manj ga mika, da bi se je lotil. Na tej točki naj se vpraša, ali bi zadano nalogo opravil v manj kot stodvajsetih minutah. Če je odgovor pritrdilen, naj se je nemudoma loti. Urok bo prekinjen. Gotovo gre pri časovnem okviru dveh ur za kako psihološko finto. Kaj potem; pomembno je, da deluje. Ne vedno in ne pri vsakomer, a bolje kot nič.