Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

(KOLUMNA) Z umetno inteligenco nad skrivnosti vesolja

V zadnjem desetletju je astronomija vstopila v obdobje velikih količin podatkov.
Andreja Gomboc: Nekateri si pomagajo s chatgtp pri pisanju člankov, prijavah projektov, računalniških kodah. FOTO: Ermin Međedović/Delo
Andreja Gomboc: Nekateri si pomagajo s chatgtp pri pisanju člankov, prijavah projektov, računalniških kodah. FOTO: Ermin Međedović/Delo
10. 10. 2024 | 05:00
6:33

V nadaljevanju preberite:

Pred stoletjem in pol je opazovalna astronomija temeljila na tem, kar so z očesom videli skozi teleskop in poskušali čim bolj verno narisati z roko na list papirja. Pri tem je informacija šla skozi človeške možgane, ki so včasih dodali še svoje »videnje«. Znan primer je opazovanje Marsa italijanskega astronoma Giovannija Schiaparellija leta 1877. Njegove skice »ravnih kanalov« na Marsovem površju so vodile v predstave o razviti civilizaciji Marsovcev, ki da je tam zgradila namakalne sisteme. Z boljšimi teleskopi in uporabo fotografije, ki je objektivneje zabeležila opazovano, so se Marsovci razblinili (a še vedno burijo domišljijo in zgodbe znanstvene fantastike).

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine