Neomejen dostop | že od 9,99€
Pred stoletjem in pol je opazovalna astronomija temeljila na tem, kar so z očesom videli skozi teleskop in poskušali čim bolj verno narisati z roko na list papirja. Pri tem je informacija šla skozi človeške možgane, ki so včasih dodali še svoje »videnje«. Znan primer je opazovanje Marsa italijanskega astronoma Giovannija Schiaparellija leta 1877. Njegove skice »ravnih kanalov« na Marsovem površju so vodile v predstave o razviti civilizaciji Marsovcev, ki da je tam zgradila namakalne sisteme. Z boljšimi teleskopi in uporabo fotografije, ki je objektivneje zabeležila opazovano, so se Marsovci razblinili (a še vedno burijo domišljijo in zgodbe znanstvene fantastike).
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji