V nadaljevanju preberite:

Razkritje vsebine pisma pa je Goloba poleg tega odvezalo sodbe, da se je nelojalno odkrižal svojega izbranca. Zdaj lahko pokaže, da ga je podpiral, dokler je mogel; ko pa se je vztrajanje izkazalo za nesmotrno, je storil vse, da bi s popuščanjem od svoje osebne izbire Sloveniji izboril vplivno komisarsko mesto. Še več, nanjo je bil (spet, »za dobro države«) pripravljen imenovati osebo, ki ga je do nedavnega kritizirala, s čimer je pokazal širokogrudnost in odsotnost osebnih zamer.

Ta pripoved ima seveda svoje luknje. Toda opozicija kolobocije z imenovanjem komisarja prav tako ni znala izkoristiti. Tarča njenih kritik se je premikala iz dneva v dan: najprej je bil Vesel nesprejemljiv kandidat, nato pa je njegov odstop postal tako rekoč atentat na nacionalno suverenost; da o kontraproduktivnosti napadov na odločitev von der Leyenove, da zagotovi sorazmerno zastopanost žensk v komisiji, niti ne govorim. Navsezadnje sploh ni treba, da premier prepriča nasprotnike v svoj prav. Dovolj je, da ti ne prepričajo njegovih podpornikov. To je prednost, da si vladajoča stranka in zgolj braniš status quo.