Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

(KOLUMNA) Olimpizem v času nemira

Vitalnih družbenih vprašanj za preživetje civilizacije ni na centralnih mrežah političnih diskurzov.
Mateja Ratej. FOTO: Mediaspeed
Mateja Ratej. FOTO: Mediaspeed
16. 9. 2024 | 05:00
6:58

V nadaljevanju preberite:

Kontroverzni nemški kancler Adolf Hitler je v začetku avgusta 1936 v napetem trenutku evropske in svetovne zgodovine, ki je napovedoval nov svetovni red, slovesno in megalomansko otvoril olimpijske igre v Berlinu.

Čeprav se je dogodek ob pomoči izbranih umetniških intervencij in zasvojljivo fotogeničnih perspektiv nadarjene fotografinje in režiserke Leni Riefenstahl takoj sprevrgel v prvovrstno promocijo nacizma, so predstavo zmagoslavja čiste arijske rase znatno kvarili odlični nastopi temnopoltega ameriškega atleta Jesseja Owensa. Izrisovale so se vroče simbolne točke prihajajočega velikega spopada.

Propagandistični vidik poletnih olimpijskih iger leta 1936 je odmeval daleč in globoko ter slednjič dosegel tudi zakotja obmejnega Maribora, ki ga je zlasti po anšlusu marca 1938 zajelo množično pričakovanje Hitlerjeve vojske. V hišni preiskavi pri znanem hitlerjancu Reinholdu Jeglitschu je tako policija konec marca našla veliko obremenilnega gradiva.

Jeglitsch ni tajil, da je bil odgovoren za organizacijo potovanja članov nemške manjšine iz Dravske in Savske banovine na olimpijske igre. Nekoliko večje nezaupanje organov pregona je vzbujala njegova trditev, da je logistiko berlinske dogodivščine prevzel »iz gole ljubezni do športa«.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine