
Neomejen dostop | že od 14,99€
Trg obveznic je precej specifičen trg, ker znižanje cen dviguje pričakovan donos naložbe do zapadlosti, hkrati pa sprememba cene in s tem posledično donosa izraža tako pričakovano inflacijo (ta znižuje realno vrednost) kot kreditno tveganje oziroma verjetnost, da vlagatelji ne bodo poplačani ob zapadlosti po predvideni časovnici. Obvezniški trg je z vidika kupcev obveznic pretežno trg profesionalnih, institucionalnih vlagateljev, ki se odločajo o nakupu ali prodaje obveznic v imenu bank, zavarovalnic ali drugih oblik finančnih organizacij (pokojninski skladi, družbe za upravljanje, skladi tveganega kapitala in podobno).
Na drugi strani so najpogostejši izdajatelji obveznic države, podjetja, finančne institucije ali naddržavne institucije s posebnim statusom. Med različnimi vrstami obveznic so običajno državne obveznice držav z visoko bonitetno oceno tiste, ki so najvarnejše, kar je posledica moči držav, ki imajo moč pobiranja davkov kot tudi regulacije.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji