Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

(KOLUMNA) Morje in vesolje

Žal je podobnost med morjem in vesoljem tudi ta, da človeštvo z njima pogosto ravna kot z odlagališčema odpadkov.
Andreja Gomboc. FOTO: Blaž Samec/Delo
Andreja Gomboc. FOTO: Blaž Samec/Delo
18. 7. 2024 | 05:00
6:21

V nadaljevanju preberite: 

Na otoku Cres, v renesančni palači Moise, smo se ta teden zbrali astronomi in astronomke iz šestih držav na regionalnem srečanju Observatorija Vere Rubin. Observatorij, ki je na jugu Atacame v Čilu, bo prihodnje leto začel pregled neba, imenovan Legacy Survey of Space and Time (LSST), in bo, kot rad pove njegov direktor, profesor Željko Ivezić, posnel najboljši film vesolja.

Zvečer na obali, pod zvezdnatim nebom in z morjem pred sabo, se spomnim, da je Arthur C. Clarke, pisatelj znanstvene fantastike in navdušen potapljač, nekoč zapisal, da je Zemlja neprimerno ime za naš planet, saj bi se povsem očitno moral imenovati Ocean.

Morja pokrivajo sedem desetin Zemljinega površja. Vplivajo na podnebje, so polna življenja, pomemben del ogljikovega cikla in vir kisika. Povprečna globina oceanov je ocenjena na 3,7 kilometra, njihovo dno je v veliki meri neraziskano. Nekateri pravijo, da svetovna morja poznamo slabše kot vesolje.

Neraziskanost ni edina povezava in podobnost med morjem in vesoljem.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine