Kdo naj koga sčisti?

Ko sem zadnjič gledal Eriko, sem dobil občutek, da ima težave s temeljnimi higienskimi standardi. Ves čas je sumničavo vrtala v sogovornike, če se strinjajo s čiščenjem. Vsako drugo ali tretje vprašanje se je vrnilo k tej za nekatere očitno zelo neprijetni temi. »Ali se res strinjate s čiščenjem?« To je bila rdeča nit še kar mučnega higienofobičnega pogovora, v katerem sta še najbolj nedolžno izpadla Matej Tonin in Zvonko Černač, znana eksperta čistega razuma. Volivcem v brk sta se zmagovalno hahljala in delovala vrhunsko čista. Dva mojstra, ki sta čista sama po sebi in si ne bi nikoli v življenju niti v sanjah drznila nobene čistilne akcije. Tako čistim ljudem je že po naravi in po osnovnem pravilu čiščenje gotovo malce bogoskrunsko početje. Oni so čisti po prepričanju. Ne, oni tega ne počnejo.

Vam povem, da sem se počutil kar malce krivega. Sicer ne sodim med najbolj vdane čistunske zagreteže, ampak vseeno si tudi sam privoščim vsaj nekaj čistilnih akcij na leto. Še sreča, da doma nimamo hleva, ker bi potem moral čistiti še veliko pogosteje. 

Iz povedanega sledi vse moje ne-razumevanje: kaj pa je narobe v čiščenju ljubljanske štale? Še pozabljivi Černačevi in Toninovi so v svojem času globinsko počistili žandarsko oboro. Da niti ne omenjam javne hiše na Kolodvorski, kjer so zamenjali čisto ves personal. Še kljuke, budoarje in pisoarje. Zato nas vse zanima, ali je doseženo trenutno stanje zdaj nulta točka, ki bo od svetega Mateja dalje (za Zvonkota še ne vem, če je že svetnik) veljala do konca sveta? Ker, kaj bo potem s temi hlevi? Ali naj skrb za higieno prepustimo v upravljanje najčistejši stranki na svetu, katere šef se te dni mudi v ZDA pri Trumpovih vojakih in mojstrih teorije zarote, ki vnaprej in za nazaj vedo, kako Židje z laserji iz vesolja netijo požare po svetu (morda tudi našega na Krasu), ali pa katere volitve vse na svetu so bile ukradene?

En del volivcev je do Roberta G. (v Gorici mu rečejo Robert H.) kritičen, ker čisti premalo, ta drugi del pa zgrožen, ker da so prejšnji tako dobro počistili hleve, da vsako čiščenje odtlej odpade in bi pomenilo vsako poseganje vanje kršenje najosnovnejših čovekovih pravic. In dobro je naredila Bobnarjeva, da je to čistilno akcijo prijavila tožilstvu. Še sreča, da imamo čistilno zavedne tožilce, ki nam edini lahko povedo, kdaj je čiščenje potrebno, če sploh. Holob nima pojma o smislu politične biti. Smisel političnega delovanja je ležanje na plaži z možgani na tvit in s čivavo na straži. Mi čivave pri Holobovih varnostnikih ne vidimo. Ampak, ali je to normalno ali pa je le privid, da so se levopravoverni tako lepo uskladili s svetim Matejem, blaženim Zvonkom in polblaženim Žanom Mahničem?

Trikrat za? So what!*

Globinsko čiščenje bi morali naročiti pravzaprav pri večini Slovencev. Več kot pol jih je glasovalo za referendum o arbitraži s Hrvaško. Danes pa bi na referendumu 92 odstotkov Slovencev pozdravilo vstop Hrvaške v Schengen. Ko bi jih torej danes vprašali, kaj naj naredimo z arbitražo, bi jih spravili v zadrego. Samo za arbitražni postopek je Slovenija porabila blizu sedem milijonov evrov, morala je poravnati tudi del hrvaških stroškov. V ta znesek niso šteli vseh ostalih stroškov, ki so spremljali to predrzno epizodo slovenskega odraščanja. Stal je referendum, stalo je delo vlade, državnega zbora, delo politikov, delo propagandne mašinerije, sodne obravnave, delovanja tajnih služb in stalo je strokovno delo policije (gorivo in dežurstvo s čolnom v zalivu), nenazadnje odškodnine za prebivalce, ki so se selili zaradi krivične meje, za ribiče ... Ne vem, kdo bi znal sešteti vse zapravljene milijone v tej komediji in jo zdaj pometamo v zgodovinske učbenike z dvema enostranskima izjavama dveh domnevno resnih držav, od katerih si vsaka misli svoje v slogu moralne superiornosti: Samo, da smo mi boljši Balkanci! Ali pa: Kako smo nadmudrili Slovence! In mimogrede prišli do življenjske inovacije: Kako ubežati sodni odločbi.

 Kaj pa, če bi se lotili čiščenja arbitrov? Kaj njih pa ni nič sram, kaj so nam zakuhali? Tisti, ki že sto let živimo ob Piranskem zalivu, natančno vemo, kako je bilo pred osamosvojitvijo. Po moje bo najbolje počistiti z nami. Evo, zakaj je pravzaprav treba vsaj kdaj pa kdaj počistiti določene predale, ležati na plaži in gledati fuzbal. Krivi so hrvaški nogometaši. Če bi že tedaj vedeli, česa so sposobni Hrvati celo proti Brazilcem, vsega tega čiščenja ne bi bilo treba.