Privlak, ki nas napravlja prav bolestno odvisne od všečkov prepoznanja, je bržkone pomirjajoč znak, da smo zdravi. Znak, da še vedno težimo k skupnostnosti.

Galerija
Brezskrben in neodvisen posameznik je tako v bistvu sodobna domislica. FOTO: Blaž Samec/Delo
V kolumni preberite:
»Kako ste kaj?« Tako je v eni od možnih resničnosti svoje državljane z iskreno in prepoznavno skrbjo sredi časov preizkušenj pozdravil njihov predsednik. Ker je bil v svojih izjavah sicer predsedniško zadržan, so državljani njegove besede jemali resno. V družbi, ki je vsaj v javnem občevanju opustila predpostavko nadzemeljskih svetov, je s svojim nagovorom vzpostavil temeljno duhovno vez. Vez skrbi. »Bo,« se je sam od sebe oblikoval retorični, a topel odgovor ljudi na izraženo skrb. Zavest o vpetosti v skupnost in premagovanju temeljne človeške nezadostnosti je namreč že sama po sebi dovolj.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji