V nadaljevanju preberite: 

V zadnjem desetletju smo se znanstveniki v Sloveniji pogosto pritoževali nad prenizkim financiranjem raziskav. Novi zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki je začel veljati letos, prinaša nekaj sprememb.

Ena najpomembnejših je postopno povečevanje državnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti z nedavnih 0,5 odstotka BDP (kar je pod povprečjem EU) za najmanj 0,08 odstotne točke na leto, dokler ne bo doseglo najmanj enega odstotka BDP. Če gospodarska kriza ne bo skazila teh obetov, bodo pred znanstvenoraziskovalno skupnostjo pomembne odločitve, kako najbolje uporabiti sredstva za nove prostore, raziskovalno opremo, internacionalizacijo, podpiranje razvoja karier mladih ter odpiranje novih, aktualnih področij raziskav. A to so sladke skrbi.