V nadaljevanju preberite: 

Vstopili smo v (še eno) Plečnikovo leto. Mineva 150 let od rojstva velikega arhitekta. Če je arhitekt v zadnjih letih pridobil zasluženo veljavo, katere vrhunec je nedavni vpis na seznam Unescove dediščine, pa številna njegova dela niso splošno prepoznana. Nerealizirane zamisli so precej številnejše od realiziranih, odlikuje pa jih zmožnost, da s prostorskimi načrti odpirajo razmisleke o širših družbenih temah. Ena izmed monumentalnih zamisli, ki bi bistveno oblikovala javni prostor središča Ljubljane, je Plečnikov predlog za Južni trg (1938). Čeprav nikoli ni bil realiziran, se je ime Južni trg vtisnilo v zavest Ljubljančanov – ali vsaj urbanistov. Namesto prostranega trga je zdaj na območju Južnega trga spontano rastoč Knafljev prehod, ostanek srednjeveškega predmestja in vseh poznejših obdobij. Namesto velikopoteznega trga – stihijski konglomerat parcialno urejenih poti, barak, plomb, stoječih gradbišč in parkovnih zasnov.