V nadaljevanju preberite:

Po osmih letih se končuje verjetno največji eksperiment v zgodovini financ, obdobje negativnih temeljnih obrestnih mer. In začenja nov poskus, kakšen učinek bo imelo hitro dvigovanje obresti. In to ne samo dvigovanje, ki je neobičajno odločno. Gre za še bolj drzno novost, in sicer da poteka hkrati pri veliki večini centralnih bank po vsem svetu. Le še Japonska trmoglavi z negativni obrestnimi merami, ki so nespremenjeno nizke že od januarja 2016 (pri minus 0,1 odstotka). Skoraj povsod drugod obresti prilagajajo krepko navzgor. Evropska centralna banka, denimo, jih viša že od julija, ko jih je spremenila za 50 »bazičnih točk« (se pravi za 0,5 odstotne točke) in jih s tem spravila na ničlo. Septembra je v Frankfurtu sledil dvig še za 75 bazičnih točk. A to se skrije pred 100 bazičnimi točkami, s katerimi so svoje temeljne obrestne mere julija dvignili Kanadčani. Prav za toliko jih je ta mesec dvignila švedska Riksbank, najstarejša centralna banka na svetu.