Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

Igra z masko

Stanovanja, ki so šele v strategijah, bolnišnice, ki bi morale že zdavnaj delovati, in parki, ki so zgolj predvideni, v krizi ne štejejo.
FOTO: Matej Družnik/Delo
FOTO: Matej Družnik/Delo
2. 12. 2020 | 06:00
6:17

V kolumni preberite:


Občutek maske na obrazu bo ostal tudi, če bi jutri razglasili konec epidemije in ukinili omejitvene ukrepe. Kos tkanine, ki te dni skupaj z zimskimi jaknami, rokavicami in kapami prekrije skoraj vse dele telesa in pušča vidne samo oči, je ovrgel kar nekaj ustaljenih prepričanj. Najprej dozdevno samoumevnost, da je nezakrit obraz eden izmed pogojev evropske identitete in sodobne civilizacije. No, letos naenkrat velja ravno obratno: dosledno in skoraj popolno zakrivanje obraza šele priča o socializiranem, racionalnem in znanosti naklonjenem posamezniku. Maske so ovrgle tudi samoumevnost vizualne kulture, torej družbe, ki temelji na vidu. Vid nam puščajo neoviran, hkrati pa precej ovirajo večino drugih čutov, kot so vonj, govor in sluh. Izogibanje dotikom je redefiniralo pomen tipa in fizične bližine.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine