Gremo na Luno, tokrat zares!

Predsednik vlade nam je z roko na srcu obljubil, da ne bo nič več obljubil. Kdo bi si mislil, da lahko en precej običajen slovenski elektrikar postane tudi Epimenidov učenec. Še malo, pa nas bo mučil z nekoliko predelano paradoksalno mislijo svojega učitelja: »Vsi Slovenci lažemo.« Če res lažemo, potem to  (povedano) ni res. Če pa ni res, potem itak ne lažemo. Mogoče bi bilo vseeno bolje, če bi se Golob učil od Sokrata. Ta je vsaj priznal, da ve, da nič ne ve. 

Jaz recimo ne vem, če se še spomnite uvodnega dela zlatopalmovega filma Underground Emirja Kusturice, ko po bombardiranju Beograda prestrašene živali pobegnejo iz živalskega vrta. Po mestu tavajoči slon zagleda vabljive čevlje, ki jih je pred vrati svoje hiše odložil redoljuben meščan, in si jih privošči (morda za malico). Tedaj se na vratih prikaže možakar, ves osupel nad predrznim slonom in mu brez zadržkov zabrusi znano srbsko zmerljivko: »Konju jedan!« Še zdaj se sprašujem, kako so film v tej točki (in ne samo v tej) razumeli tisti, ki se jim še svita ne, kaj zmore srbska »mašta« in se morajo zadovoljiti z umetno inteligenco, ki pa ne more pojasniti, zakaj je možakar slona zmerjal z enim konjem: (v angleščini: »One horse!«).

Šum v komunikaciji je lahko zabavna reč. Zadnjič je kolegica našla (zelo umetno) inteligenco, ki je skušala popraviti besedilo o problemu števila otrok v vrtcih. Namesto stavka: »Dogaja se, da med letom pride še tretji, četrti ali peti (otrok, namreč)« je pregledovalnik besedila svetoval: »Dogaja se, da med letom doživi orgazem še tretji, četrti in peti ...« Inteligenca dobro ve, da obstaja tajna zveza med »pride« in »orgazem«.

FOTO: Alex Wong/AFP

Povsem nekaj drugega pa je, ko se ta inteligenca resno vplete v naše življenje. Mojstri umetne inteligence vedo povedati, da si v primeru pomanjkanja podatkov te podatke lahko tudi izmisli. To je torej nadvse pripravno, idealno orodje za nadaljevanje procesa trumpizacije sveta, kakršnega so si zakuhali v domnevno najnaprednejši državi na svetu z izvolitvijo slovenskega zeta.

On že zdavnaj ni potreboval inteligence kontrolorjev resnice. Ne le da jih ni potreboval, Donald sam je postal meter absolutne resnice. (Tudi v Sloveniji premoremo take »metre« absolutnega.) Zato si je v prislovično najbolj demokratični državi na svetu na dan volitev skupaj s svojimi Lisičjerepimi novicami lahko privoščil grmado laži. A laž ima menda tudi v ZDA še zmeraj bolj ali manj kratke noge. Sodišče je presodilo, da morajo fox-trumpisti za eno (samo) volilno laž plačati 788 milijonov dolarjev kazni. Trump pa je s tujim denarjem še enkrat dokazal, da novinarji (pa čeprav njegovi) obupno lažejo. In da je zato za ljudi res najbolje, če poslušajo samo njega in njegove absolutno resnične čivke.

Komunikacijski šum ni mogel bolje uresničiti prerokbe o gradnji Babilonskega stolpa. Namesto, da bi šli na Luno, slone spreminjajo v konje, otroci v vrtcih doživljajo orgazme, čivkači postajajo predsedniki držav, politiki obljubljajo, da ne bodo obljubljali več, Pavleti postajajo proletarski heroji in padajoče rakete nam prodajo za uspeh.

Ali z drugimi besedami: če nismo sposobni rešiti ene piškave TV, ste lahko prepričani, da nam zlahka uspe pri zdravstvu. FOTO: Chip Somodevilla/AFP

Ko je leta 1986 po 73 sekundah poleta eksplodiral Space Shuttle Challenger s sedmim člani posadke, je šlo za grozovito nesrečo. Že 2021 je SpaceX 10 »uspešno« pristal na Zemlji in nekaj sekund zatem tudi nadvse uspešno eksplodiral. Minuli teden pa je najmočnejša Muskova raketa Space X Starship poletela 37 kilometrov v stratosfero in eksplodirala še hitreje in uspešneje kot predhodna. Uspešna je bila morda zato, ker v njej ni bilo ljudi. Ampak za 2 milijardi dolarjev bi verjetno rešili veliko več kot sedem življenj na tem svetu. Moj sosed Pepi, ki se absolutno ne razume na umetno inteligenco in še manj na Elona Muska, me je zato včeraj resno vprašal: »A so ti frajerji pred 54 leti res pristali na Luni?«

Šele pol stoletja kasneje se samo čudimo, do kakšnih uspehov vse nas vodi ta inteligenca. Najpomembneje pri njej je, da imamo tudi v Slovenji njene velike podpornike. Za določene Janeze je Trump še vedno predsednik ZDA, njegov Lisičji g Njus pa nam prepričljiivo prevaja vse šume, od tistih v najnaprednejših komunikacijah iz vesolja, do šumov na srcu, torej v zdravstvu. Če torej prenehamo z obljubami, da bomo rešili RTV Slovenijo, še ne pomeni, da se odpovedujemo obljubam o rešitvi zdravstva. Ali z drugimi besedami: če nismo sposobni rešiti ene piškave TV, ste lahko prepričani, da nam zlahka uspe pri zdravstvu.