Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

Gnusoba pametnih telefonov

Kar se od daleč zdi zgolj problem razvajenih otrok in neodgovornih staršev, se izkaže za akuten moralni, celo etični in socialni problem družbe.
Blaž Podobnik FOTO: Blaž Samec
Blaž Podobnik FOTO: Blaž Samec
18. 3. 2024 | 05:00
6:49

V kolumni preberite: 

Koliko las mora odpasti z lasate glave, da pričeska postane pleša, so se svojčas spraševali stari Grki. Koliko zrn peska vzeti s kupa peska, da kup ne bo več kup? S takšnimi aporijami so se učili o še danes uporabnem filozofskem načelu, da spremembe v količini na neki točki privedejo do sprememb v samem bistvu pojava. Brez uporabe tega načela v javnem preudarjanju pridemo do situacij, ko naša sodba o neki stvari že zdavnaj ni več ustrezna. In zdi se, da se je prav to zgodilo z vprašanjem odnosa do telefonov. Zato se vprašajmo, skupaj s Starimi: Koliko nadgradenj mora doživeti telefon, da mu končno ne bomo več rekli »telefon« – in s tem nekje v kotičku možganov mislili na tisto nedolžno nokio s piskajočim zvonjenjem –, pač pa mu bomo morali dati neko drugo, novo ime, ki bo ustrezalo njegovemu novemu bistvu, denimo zrcalo narcisov, kozmični vedež, skušnjavčeva disketa?

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine