
Neomejen dostop | že od 14,99€
»Evropa bo skovana v krizah in bo vsota rešitev, sprejetih za te krize,« je leta 1976 v svojih spominih zapisal Jean Monnet, francoski politik in diplomat ter eden od ustanovnih očetov Evropske unije. »Zdaj razumemo, da moramo to napoved brati dobesedno. Ne glede na to, koliko časa bo trajala vojna, bo njena zapuščina trajala še dolgo in bo oblikovala izbiro evropskih politik še v letih in desetletjih, ki prihajajo,« ga je te dni dopolnil njegov rojak Jean Pisani Ferry, ugledni ekonomist iz bruseljskega mislišča Bruegel.
V zadnjem poldrugem desetletju se je Evropa spopadla in se kovala z že kar nekaj kriznimi situacijami, ki jih je bolj ali manj uspešno obvladala. Po finančni, begunski in pandemični krizi je ruska invazija v Ukrajino tako že četrta krizna preizkušnja na naši celini v poldrugem desetletju, s kompleksnimi posledicami na številnih področjih. Kakšne strateške prioritete si bo morala Unija postaviti v močno spremenjenih okoliščinah?
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji