Drobni tisk

O vrednostnih papirjih ne vem prav dosti, nekaj malega pa vem o vrednosti papirja. Starega papirja. Ugotavljam, da se cena starega papirja zvišuje bolj kot cena vrednostnih papirjev. Naj razložim. Pred časom sem na enem od spletnih bolšjih sejmov zaznal, da je na voljo izvod revije Time iz leta 1931, na naslovnici pa je osebnost, povezana s temi kraji. Nikola Tesla. Leta 1931 je bil Tesla sicer že štiri desetletja državljan ZDA, a pred 140 leti je bil prebivalec Maribora. In – kot naši predniki – državljan avstro-ogrske monarhije.

Revija Time s Teslo na naslovnici je bila pred letom dni na voljo za tisoč dolarjev, nekoliko bolj zguljen izvod za 500. Potem sem ugotovil, da sta oba izvoda prodana. Pred dnevi pa se je na trgu pojavil nov kos. A cena je šla v nebo – 4990 zelenih bi moral odšteti, če bi želel postali lastnik te tiskovine. Je kje kak vrednostni papir z letnim desetkratnikom rasti? Ko sem pred letom dni ugotovil, koliko stane Tesla, sem misel na investicijo začasno opustil. Letos pa sem obupal.

A včasih trg deluje nerazumno. Greš h grosistu in dragoceno enoto za majhen denar kupiš kot del kompleta. Ljudje so stare časopise hranili tudi v vezanih letnikih, sem se spomnil. Morda pa lahko kupim celoten letnik 1931 in v paketu dobim tudi Teslo! Raziskava trga me je navdala z enkratnim optimizmom.

Tam spodaj, v Avstraliji, nekdo vezan letnik revije Time prodaja za 105 avstralskih dolarjev. Plus drobiž za poštnino. No, ni ravno drobiž, če sem pošten. Če znajo mojstri revije zvezati v debele knjige, znajo to tudi razdreti, sem sklepal. Pripravljal sem se na investicijo desetletja. Tesla bo moj. Le še drobni tisk preberem. Še dobro, da sem ga prebral. Avstralec prodaja kompletno vezano trimesečje. Le izvod, natisnjen 20. julija 1931, manjka. Tesla pa je bil na naslovki natisnjen prav takrat. Pred 31.986 dnevi.