Dokler si ob meni ...

Oseminpetdeset let smo Stand By Me poslušali kot ljubezensko pesem. On poje (njej), da bo vse v redu, pa naj se zgodi karkoli, če je le ona z njim. »Ne bom jokal, ne bom potočil niti solze, dokler si ob meni.«

A v soboto, ko je v kapeli svetega Jurija v Windsorskem gradu zazvenel gospelovski zbor, so komentatorji po vsem svetu izbor skladbe, ki je sicer popularna izbira mladoporočencev, ocenili za globlje politično sporočilo poroke. Stand By Me je popularnost dosegla v času močnega gibanja za državljanske pravice in bila velikokrat uporabljena kot solidarnostna pesem med ljudmi različnih ras. Ob zboru, ki jo je prepeval na poroki, in nevesti z afroameriškimi koreninami, naj bi imela še poseben simboličen pomen.

Kot številne velike uspešnice je nastala mimogrede. Ben E. King, ameriški pevec soula in R & B, jo je napisal za svojo ljubezen, jo najprej namenil svoji skupini, ta jo je odklonila, zato jo je nekaj mesecev potem že kot solo pevec odpel legendarnemu producentu, ki pa tudi ni bil ravno navdušen. Kot se je King spominjal pred smrtjo (umrl je leta 2015), je nastala v čudnem času, ko je pač odhajal iz zasedbe skupine The Drifters, iskal svoje mesto pod soncem in kot otrok iz Harlema »ni imel pojma o ničemer«. A pesem je kmalu skočila na prva mesta ameriških lestvic, v desetletjih, ki so sledila, je dobila 400 različic. Zapel jo je tudi John Lennon – seveda z nepogrešljivo Yoko Ono ob sebi. Stand By Me se v besedilu menda zgleduje po starem gospelu, čigar avtor je bil pastor in sin sužnja, ki je napisal tudi protestno pesem We Shall Overcome. Tudi tega niso prezrli komentatorji po vsem svetu, medtem pa so se milijoni gledalcev topili ob prizoru na mladoporečenca in nežni glasbi, ki sporoča, da ljubezen lahko premaga vse.