Dobro jutro: Turingova rešitev

Angleški matematik in kriptograf Alan Turing slovi kot oče sodobnega računalništva in razbijalec nemških šifer med drugo svetovno vojno, a tudi kot začetnik umetne inteligence. Po njem imenovani test preizkuša sposobnosti strojev za inteligentno ravnanje, zdaj pa nekateri domnevajo, da je ameriški Google prestopil to mejo. Na tradicionalni konferenci o razvoju v kalifornijskem mestu Mountain View je Googlov elektronski pomočnik kot prava oseba poskrbel za rezervacije v restavraciji in pri frizerju.

Zagnanci za nova odkritja verjamejo, da bodo stroji prevzeli še več opravil, ki jih je do zdaj zmogel le človek. Tistim, ki bodo prizadeti, ne bo lahko, zgodovina pa nas vendarle uči, da so še vse velike tehnološke spremembe prinesle nešteta nova dela in veliko blagostanje. Napredek prinaša tesnobo, a ko neznano spoznamo, se hitro prilagodimo. Bo res tako zelo narobe, če bo naše zdravstveno stanje brez dolgih čakalnih vrst ocenil »očesni skener«? Elektronski pomočniki zdaj že lahko berejo članke in knjige, kar je lahko v veliko pomoč starejšim, toliko bolje, če nam bodo odvzeli še številna organizatorska dela, vsaj dokler mi odločamo, kaj se dela. Program z nazivom »Lepo prosim« otroke celo uči lepega vedenja, česa bi si sploh še lahko želeli?

A kaj bo preostalo nam ljudem? Vse. Ko bomo težka in zoprna dela preložili na stroje, se bomo lahko posvetili iskanju svoje ustvarjalnosti in morda delo ne bo igra le za izbrance. Kot je v svoji predstavitvi idej, vrednih širjenja, razmišljala pisateljica Elizabeth Gilbert, bomo morali nehati govoriti, da je nekdo genialen, in začeti poudarjati, da človek ima genialnost – kar pomeni, da genialnost lahko pride tudi h komu drugemu. Zakaj ne kar k vsakomur, za popolnoma naš prispevek k svojemu zadovoljstvu in skupnemu blagostanju?