V kolumni preberite:

2. november 1982

V moder lonček z belimi pikami sem postavil nekaj koščkov voska, ki sem ga prejšnji dan skrivaj nabral na pokopališču. Lonček sem postavil na plinski štedilnik in vžgal ogenj. Starša sta se že odpeljala v službo, zato sem do začetka pouka imel ravno dovolj časa, da uresničim svoj načrt – izdelam svečo. Med čakanjem, da se vosek stopi, sem se usedel za kuhinjsko mizo. V okenskem odsevu novembrskega jutra sem zagledal plamen. Obrnil sem se proti štedilniku, misleč, da me odsev v oknu vara, a moj modri lonček z belimi pikami je res gorel. Ogenj je že zajel napo nad štedilnikom. »Gori, gori, na pomoč!« sem začel vpiti. Potem se ne spomnim ničesar več. Le še prizora do tal požgane kuhinje, v kateri ni ostalo nič, razen par ožganih kuhinjskih omaric. Vse drugo je pogorelo. Star sem bil osem let.