V nadaljevanju preberite:

Kot sol na nezaceljeno rano spodletele nezaupnice so minuli teden padle besede Jožeta P. Damijana. V nastopu v oddaji Studio City se je brezkompromisno lotil nekdanjih sotrudnikov iz samooklicane Koalicije ustavnega loka. Idejna praznina, stranke brez programa, voditelji brez formacije, malenkostnost – njegova diagnoza je bila neusmiljena in zelo blizu temu, kar si o našem levoliberalnem esteblišmentu mislim tudi sam. Razlika je seveda, da se jaz nisem predlagal za mandatarja, računajoč na podporo tega esteblišmenta. Jože P. Damijan v studio ni bil povabljen kot distancirani analitik, ki si lahko privošči povedati, kar misli, ker ga ne bremeni nobena politična odgovornost; zavezal se je sodelovanju v političnem projektu, ki je že z izbiro usode polnega imena izražal prepričanje, da »gre tokrat zares«. Če se je zanj odločil, vedoč, da je njegova usoda odvisna od politikov takšnega kova, kakor jih zdaj opisuje, potem je kriv najmanj neodgovornosti; če se je zavedel, s kom ima opraviti, šele po neuspehu projekta, potem je izkazal takšno naivnost, da ga diskvalificira za visoko politično funkcijo.