Beg v najstništvo je priročen alibi za čas, v katerem si obdan z nezrelimi odločevalci.

Galerija
Najstnik že po dveh dneh ve, kaj mu je storiti. FOTO: Shutterstock
V kolumni preberite:
Nemalo mojih sorodnikov in znancev, zdaj so mnogi že pokojni, je ob koncu druge svetovne vojne zapustilo Slovenijo. Prebegnili so v Argentino, da so si, politično napak zaznamovani, rešili življenja. Ali ker so, buržuji, vsa tukajšnja sredstva preživljanja »prostovoljno« prepustili novi državi. V Buenos Airesu, Mendozi, Barilocheju so zastavili na novo. Najbolj opevani na sončni strani Alp so še danes tisti, ki so si ustvarili donosen posel ter številčne družine, ki še v tretjem rodu med seboj govorijo slovensko in se ženijo le s Slovenci. Ko v kak tak slavospev vskočim z medklicem, da so v naši soseščini bosanske in albanske družine, ki jim uspeva isto, žanjem zgrožene poglede. To ni isto. Oni tam so vendar Naši.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji