Predlog pokojninskih sprememb v javno obravnavo

Predvidoma do 21. aprila bo v javni razpravi predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Predstavniki vlade, delodajalcev in sindikatov izražajo zadovoljstvo nad konstruktivnostjo, ravnijo socialnega dialoga in večino izpogajanih posegov, ki pa se analitikom zdijo kvečjemu minireforma. Vprašanje je tudi, ali bodo ukrepi za vzdržnost blagajne izpolnili merila evropske komisije za izplačilo približno milijarde evrov iz sklada za okrevanje in odpornost.

Uskladili člene zakona, zapleta pa se pri dogovoru

»Pokojninska reforma ni nekaj, kar bi nastalo zaradi pričakovanj kogarkoli, ampak zaradi nujnosti, ker se staramo,« je ob podpisu izjave o usklajenosti predloga izjavil predsednik vlade Robert Golob, ki je prepričan, da so dosegli vse tri postavljene cilje – poskrbeti za ustrezne pokojnine sedanjih upokojencev, poskrbeti, da bo pokojninski sistem vzdržal še dolga leta in da bo javna blagajna lahko izplačevala ustrezne pokojnine tudi v prihodnosti, ter poskrbeti za zaupanje mlajših generacij. Iz celotne vsebine se mu je zdelo najbolj pomembno poudariti, da bodo sistemsko uvedli božičnico za sedanje upokojence, kar je celo edini od vseh ukrepov, ki bo začel veljati že letos – novembra bodo vsem izplačali po 150 evrov, potem pa vsako leto po 20 evrov več do leta 2030, ko bo dodatek znašal 250 evrov. Letos bo to proračun stalo od 80 do 90 milijonov evrov, od leta 2030 pa najmanj 140 milijonov evrov. Premier je zaradi drugih obveznosti dvorano zapustil, še preden bi ga lahko vprašali za odziv na komentarje, da gre pri tem za populistično potezo in poskus kupovanja glasov pomembnega dela volilnega telesa.

Evropska komisija in OECD sta v svoji analizi pokojninskega sistema leta 2021 državi predlagala, naj socialne korektive, kot je letni dodatek, iz njega izloči, vlada pa je zdaj predlagala še enega novega.

Za varstveni dodatek brez preverjanja otrok

Danes je eden od petih prebivalcev Slovenije starejši od 65 let, čez 30 let pa bomo v položaju, ko bo že tretjina v tej starostni skupini, opozarja minister za delo Luka Mesec. »Razmerje med tistimi, ki vplačujejo v pokojninsko blagajno in tistimi, ki prejemajo pravico do pokojnine, se precej spreminja. Sedanji pokojninski sistem skozi demografski prehod ne bi bil več vzdržen,« je Mesec utemeljil razloge za spremembe. Kot ukrep za vzdržnost blagajne vidi zvišanje starostne meje s 60 na 62 let ob 40 letih dela oziroma s 65 na 67 let, če je pokojninske dobe manj. Zdaj se ženske v povprečju dejansko upokojujejo pri 61 letih in osmih mesecih, moški pa pri 62 letih in devetih mesecih, kar nas uvršča med članice OECD, kjer ljudje najbolj zgodaj zapuščajo trg dela. K vzdržnosti blagajne naj bi pomagalo tudi podaljšanje referenčnega obdobja na 40 let z izločitvijo najslabših pet in sprememba formule indeksacije, v kateri bo večjo vlogo imela inflacija in manjšo rast plač, a bo prehodno obdobje za to tako dolgo – do leta 2040 – da se bo upokojencem minimalno odražala. Za tiste med njimi z najnižjimi pokojninami so dodali tudi določilo, po katerem se za dodelitev varstvenega dodatka ne bo več preverjalo možnosti preživljanja odraslih otrok, prejemanje pa se bo podaljševalo po uradni dolžnosti.

Sprememba Pokojninske Reforme_4x Foto Gm Igd

K bolj dostojnim pokojninam bo prispeval dvig odmernega odstotka s 63,5 na 70 do leta 2035, že prihodnje leto pa se zvišujejo odmere vdovskih, družinskih in invalidskih pokojnin.

»Z dogovorjenimi spremembami se lotevamo izzivov na trgu dela, na katerega smo v povprečju vstopali pozno in izstopali zgodaj,« ocenjuje finančni minister Klemen Boštjančič, ki meni, da bodo stroški, povezani s staranjem prebivalstva, s to reformo naraščali počasneje kot bi brez nje.

Vrzel pri prispevni stopnji

Ena od najzahtevnejših točk v tem »kompromisu najmanjšega skupnega imenovalca«, kot ga je označil predstavnik združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Marko Lotrič, je bila delodajalska prispevna stopnja, ki ostaja pri 8,85 odstotka. Pri tem je predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar poudaril, da so bili pripravljeni na izenačevanje s prispevki delojemalcev, če bi vlada in sindikati pokazali razumevanje do njihovih kompenzacijskih ukrepov, denimo za ponovno skrajšanje bremena bolniškega dopusta na 20 dni in ureditev čezmejnega opravljanja storitev, a so bili zavrnjeni. Ponosen je tudi na to, da ostajajo osnove za samostojne podjetnike nespremenjene. Teh je sicer 11 odstotkov aktivnega prebivalstva, v pokojninsko blagajno pa dajo 4,5 odstotka. Glede prispevne stopnje se z delodajalci strinja minister za gospodarstvo Matjaž Han: »Zelo sem zadovoljen, da nam je na vladni strani uspelo pokazati razumevanje, da finančne vzdržnosti ne bomo temeljili na dodatnem obremenjevanju gospodarstva, ker vsi vemo, na kakšni stopnji je svet. Če želimo imeti konkurenčno gospodarstvo, si kot država ne moremo privoščiti dodatnega obremenjevanja.«

Sindikati ne skrivajo, da so »s stisnjenimi zobmi«, kot se je izrazila Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, privolili v to, da bodo delavci še naprej plačevali še enkrat več od delodajalcev in vidijo to kot zamujeno priložnost za dvig neto plač. Socialni partnerji so iskali spodnji še sprejemljivi minimum, pričakuje pa, da jih tudi po javni razpravi, v kateri se bodo pokazali različni interesi, čaka še precej zahtevno obdobje. Sporazumeli pa so se, da bodo tudi o končnem besedilu, ki bo šlo potem naprej na vlado in državni zbor, iskali soglasje. »Sindikati smo sledili cilju, da se čim manjšemu številu prebivalstva zgodi obsežno povečanje bodisi starosti bodisi delovne dobe,« je dejala Lidija Jerkič. Posegov so se po njenem mnenju lotili še pravočasno, saj bo večina dokončno uveljavljena po dolgem prehodnem obdobju leta 2035.