Poceni in učinkovita preventiva

Včasih smo rekli, da je pričakovana življenjska doba povezana z višino financiranja zdravstvenega sistema. Več denarja ko vložimo v zdravstveni sistem, daljša je naša pričakovana življenjska doba. Vsi si torej želijo živeti v državi, ki ima veliko denarja za podporo zdravstvu, kar pomeni živeti dlje in bolj zdravo. Kot primer vzemimo leti 2015 in 2016, za kateri vidimo, da sta imeli tako Slovenija kot Poljska finančne stopnje vlaganja v zdravstvo pod evropskim povprečjem. Pričakovana življenjska doba je bila v tem obdobju v Sloveniji višja kot na Poljskem in prav tako nekoliko nad evropskim povprečjem. Na Poljskem je bil namreč problem zdravje moških, ki je bilo zaradi slabih življenjskih navad, kot so kajenje, pitje in tako dalje, precej pod evropskim povprečjem. Zdravje in pričakovana življenjska doba žensk sta bili nasprotno nadpovprečni.

Kljub temu lahko rečemo, da obstaja povezava med financiranjem zdravstva in dolgo življenjsko dobo. Več ko porabimo za zdravstvo, dlje živimo. Toda v preteklosti je bila ta povezava še očitnejša, kot je zdaj, vzrok za to pa lahko iščemo v našem življenjskem slogu. Kot specialist alergologije in pulmologije se vsak dan srečujem s pacienti in v svoji svetovalni praksi opažam, da je v današnjem času več dejavnikov tveganja, ki jih je treba upoštevati. To so škodljive navade (na primer kajenje in čezmerno pitje) in način življenja. Kot pulmolog naj kot primer navedem kajenje. To povzroči osem milijonov smrti na leto po vsem svetu in od tega jih je kar milijon nekadilcev (kadilci iz druge roke). To je edinstveni primer, ko posamezniku ni treba kaditi, da bi zaradi takih posledic tudi umrl. Za primerjavo, v dveh letih pandemije je bilo registriranih 6,5 milijona smrti, povezanih s covidom-19.

Prezgodaj umre kar 40 milijonov ljudi

Vsako leto zaradi različnih vzrokov prezgodaj umre kar 40 milijonov ljudi. Večinoma so vzroki znani kot KNB – kronične nenalezljive bolezni, pri katerih po številu smrti prednjačijo srčno-žilne bolezni. Vzroki za KNB so nekaj, kar smo že omenili – dejavniki tveganja sodobne družbe. Te prezgodnje smrti pa lahko opišemo tudi z izrazom izogibna smrtnost in imajo istih sedem vzrokov ali povzročiteljev smrti ne glede na bolezen (velja za države OECD). Najpomembnejši vzrok, in ta, ki ga bomo uporabili v vseh naših primerih od tod dalje, je kajenje, natančneje kajenje tobaka. Torej, v zvezi z zdravstvenimi težavami, ki jih je mogoče pripisati kajenju, vidimo dve vrsti stroškov, neposredne in posredne. Neposredni stroški se nanašajo na denarna sredstva, porabljena za zdravljenje v bolnišnicah, ambulantah ter za zdravila, ki so uporabljena pri teh zdravljenjih, medtem ko se posredni stroški nanašajo, na primer na izgubljeno delovno silo. Skupaj ta dva stroška predstavljata letno izgubo v višini 2000 milijard evrov, preprosto povedano, zaradi kajenja. V evropskem kontekstu to znaša 2,5 odstotka celotnega evropskega BDP.

Predsednik poljskega združenja za javno zdravje, vodja oddelka za alergologijo, pljučne bolezni in interno medicino v Centralni klinični bolnišnici. FOTO: Katja Kodba/STA

Vendar pa je drugi izraz, ki ga pogosto vidimo v zvezi z izogibno smrtnostjo, prav preprečljiva umrljivost. To pomeni, da lahko sprejmemo ukrepe za preprečevanje teh bolezni in posledično smrtnosti. Pa se vrnemo k temu, da več porabljenega denarja pomeni boljše zdravljenje, bolnišnice, zdravnike ter boljšo kakovost življenja. Vendar obstaja še en način izboljšanja kakovosti življenja. To je preventiva. Preventiva je s finančnega vidika poceni in učinkovita, saj za delovanje v resnici ne potrebuje veliko finančnih sredstev. Poglejmo, na primer, preventivno piramido. Ključna je vzgoja – temeljna preventiva – katere cilj je preprečiti, da bi nekaj sploh postalo problem. Kar zadeva kajenje, želimo, da posamezniki sploh ne začnejo kaditi. To pa je odvisno predvsem od izobraževanja. Da bi bila tovrstna preventiva uspešna, moramo ljudi čim prej, torej že v mladosti, začeti izobraževati o tveganjih kajenja in o tem, kako kajenje škoduje kadilcem in drugim okoli njih (12,5 odstotka smrti zaradi kajenja predstavljajo nekadilci).

Temeljna preventiva je edina pot do prave nekadilske družbe. Vendar, če bi takšno preventivo začeli pravilno izvajati zdaj, bi trajalo še 20 do 30 let, preden bi videli njene učinke. To pa prinaša problem, povezan s politikami, ki so potrebne za delovanje takšne preventive, saj imajo politiki precej raje kratkoročne projekte. Takšne, ki ustrezajo volilni agendi, saj vsega svojega časa in truda najverjetneje ne bodo posvetili projektom, ki ob ponovnih volitvah ne bi pokazali rezultatov. Sledi primarna preventiva, ki ponuja, na primer prepoved kajenja na javnih mestih ali zvišanje davka na tobačne izdelke, kar pomeni višje cene tobačnih izdelkov. Če pogledamo desetletno obdobje med letoma 2008 in 2018, se odstotek kadilcev ni povečal. Uspelo nam je ohraniti približno enako raven kadilcev. To je torej učinek primarne preventive. Pomeni pa tudi, da smo dosegli maksimum, ki ga je mogoče še narediti na področju primarne preventive. Sekundarna preventiva pa dalje pride v poštev s programi zgodnjega odkrivanja, ki kadilcem (v našem primeru) pomagajo, da živijo dlje kljub odkritim zdravstvenim težavam. Sekundarna preventiva se torej loti problema, ko ga kot takega že prepoznamo – torej kot problem.

Zmanjševanje škode zaradi tobaka

Zelo znan del terciarne preventive je nekaj, o čemer premalo govorimo – o zmanjševanju škode zaradi tobaka. To pomeni, da se posebej osredotočamo na polnoletne kadilce in jih prepričamo, da poskušajo opustiti kajenje ali da svojo zasvojenost nadomestijo z nečim manj škodljivim. Tako kot bi odvisnikom od drog ponudili metadon namesto trdih drog, lahko polnoletnim kadilcem ponudimo izdelke, ki še vedno zadovoljijo njihovo potrebo po kajenju, vendar niso tako škodljivi. To so brezdimni tobačni izdelki, tobak za segrevanje, elektronske cigarete ali nikotinski obliži, ki imajo vsi nižjo vrednost stopnje škode kot »tradicionalne« cigarete. Pogledamo lahko japonski projekt zmanjševanja škode pri polnoletnih kadilcih. Ta je pokazal zelo dobro delovanje, če ima projekt podporo vlade v smislu politike in davčnih postopkov. Ko so bili na trg uvedeni tovrstni inovativni izdelki, se je zvišal davek na »tradicionalne« cigarete, zato so bile te dražje. V dveh letih se je na Japonskem tako zgodil 30-odstotni padec prodaje cigaret, kar velja za velik uspeh. Tudi na Poljskem so se pojavili tovrstni inovativni izdelki, vendar takšen učinek zmanjšanja uporabe cigaret ni bil dosežen ravno zaradi pomanjkanja fiskalne podpore.

Preventiva je finančno in medicinsko najučinkovitejši način upočasnitve čezmernega števila smrti. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Vse te metode preprečevanja uporabe cigaret pa potrebujejo raziskave, ki bi dokazale njihovo uspešnost. Takšnih raziskav je trenutno veliko premalo. Če pogledamo objave člankov, je objavljenih na leto zgolj od pet do deset člankov o alternativnih izdelkih in o njihovi manjši škodljivosti v primerjavi s »tradicionalnimi« cigaretami. Nasprotno pa je objavljenih približno 3000 člankov na leto o pljučnem raku.

Pričakovana življenjska doba tako ni odvisna samo od tega, koliko denarja porabimo za zdravstvo, ampak tudi od našega življenjskega sloga. Za znižanje smrtnosti moramo tako prilagoditi svoj življenjski slog ali učinkovito uporabiti način zmanjševanja škode za zmanjševanje negativnih učinkov.

Zaključne misli

Financiranje zdravstvenih sistemov je zelo pomembna tema, ki vpliva predvsem na zmanjševanje umrljivosti.

Zaradi KNB (kroničnih nenalezljivih bolezni) na leto po vsem svetu prezgodaj umre skoraj 40 milijonov ljudi.

Preventiva je finančno in medicinsko najučinkovitejši način upočasnitve čezmernega števila smrti, povzročenih zaradi KNB.

Zmanjševanje škode je pomemben del preventive. Za zmanjšanje škode pri odvisnikih in s tem zagotavljanja boljše kakovosti življenja pa je potrebno soglasje v državni politiki.

Temeljna preventiva (vzgoja) je najboljši način za potrebne dolgoročne učinke in zaščito otrok ter mladostnikov.

***

Prof. dr. Andrzej M. Fal, predsednik poljskega združenja za javno zdravje, vodja Oddelka za alergologijo, pljučne bolezni in interno medicino v Centralni klinični bolnišnici v Varšavi.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.