Pametnemu dovolj ali ARRS drugič …

Z ozirom na medijsko odmevnost zavrnitve našega raziskovalnega programa »Nujna stanja v interni medicini«, ki ga je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) ob koncu prejšnjega leta, čutim dolžnost, da javnost obvestim o epilogu te zgodbe.

Potem ko je naša raziskovalna skupina izgubila omenjen raziskovalni program, ki ga financira ARRS od leta 2004 (P3-0331), smo se na letošnji razpis ponovno prijavili. V novi vlogi smo izpolnili vse rubrike, tudi tiste, ki so za naše raziskovalno delo na področju urgentnih stanj s strani srca povsem nepomembne in, na primer, vključujejo dosežke v gospodarstvu ter družbenih in kulturnih dejavnostih. Število strani oddanega predloga se je tako povečalo s 24 na 43, s čimer smo sledili vsem kritikam ARRS oziroma njenega znanstvenega sveta, ki smo jih bili deležni ob zavrnitvi podaljšanja prejšnjega programa konec leta 2018.





Dne 28. 10. 2019 smo prek Univerzitetnega kliničnega centra od ARRS prejeli odločbo o ponovni zavrnitvi programa. Odločitev ARRS je formalno sicer skladna z njihovim pravilnikom, ki pa je v očitnem neskladju z veljavno zakonodajo na tem področju in tudi ustavo Republike Slovenije. Za to govori pravno mnenje Odvetniške pisarne Čeferin, ki sem ga v zvezi s tem pridobil. Na kratko: razlog sedanje zavrnitve je, da ARRS kot referenco za zadnja štiri leta zahteva financiranje iz njihove strani v obliki projektov ne pa v obliki programa. Ker smo imeli vsa ta leta le program ARRS, zaradi omejenega števila raziskovalnih ur nismo mogli sočasno kandidirati tudi za projekte. Tako smo izpadli ne glede na to, da je financer tako za projekte kot programe isti (ARRS). Poleg tega program predstavlja vrsto nadgradnje projektnega financiranja. Mnenje o načinu tokratne zavrnitve si lahko ustvari vsak sam.

V sedanjih razmerah sem se odločil, da je »pametnemu dovolj«. Sprijaznil sem se z dejstvom, da kljub 120 raziskovalnim člankom v najpomembnejši mednarodni medicinski zbirki »PubMed« z več kot 6500 citati, Hi-indeksom 34 (1991–2019) in več kot 200 vabljenimi mednarodnimi predavanji ARRS mene oziroma raziskovalne skupine, ki jo ali bi jo vodil, ne bo več financirala. Spoznavam namreč, da se bo vedno našel kak razlog, zakaj ne. In »zaloga« teh razlogov ARRS je – v številnih nepreglednih in pogosto protislovnih pravilnikih – neizčrpna.





Z vzroki za tak odnos Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije do mene oziroma naše raziskovalne skupine se ne obremenjujem več. Vem pa, da nisem ponovno pripravljen žrtvovati dragocenega časa za neplodne in občasno žaljive ter ponižujoče sestanke z agencijo, medijske nastope … in v končni fazi večletne razprave na sodiščih. Razlog je zelo preprost, zmanjkalo bi mi ga za medicino, bolnike ter raziskovalno in akademsko delo.

Ob tej priliki bi se rad vsem, ki ste me v mojih prizadevanjih podpirali, iskreno zahvalil. Veliko vas osebno poznam, še več vas je bilo takih, ki vas ne poznam. Iskrena hvala vsem. Iskrena hvala tudi vam, mediji, za objektivno poročanje. Bi vas pa ob tej priliki tudi rad prosil, da sprejmete mojo odločitev, da v zvezi z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in zavrnjenim programov ne bom več dajal izjav.

***

Prof. dr. Marko Noč, dr. med. izredni član SAZU

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.

––––––

*Marko Noč je prejemnik Zoisove nagrade za raziskovalno delo Republike Slovenije za leto 2018.