Ljudje, ne pravila, lahko ustvarjajo trajnostni svet

Evropska komisija (EK) bo v kratkem predstavila novo iniciativo o korporativnem trajnostnem upravljanju, s katero želi spodbuditi upravljanje podjetij v smeri nadaljnjega trajnostnega razvoja. Namen je dober, vendar je sedanji, četudi še nejaven predlog, ki upravljavskim organom družb jemlje možnost odločanja o pravih rešitvah, kontraproduktiven za trajnostni razvoj, v najslabšem primeru pa lahko postavi evropska podjetja v manj konkurenčen položaj v primerjavi s podjetji zunaj Evropske unije (EU).

V naši danski organizaciji menedžerjev Lederne močno verjamemo, da prave odločitve lahko sprejemajo le ljudje, ki svoja podjetja najbolje poznajo: izvršni direktorji, menedžerji, vodje, ne sprejemajo pa se z nepotrebnimi regulativami EU. To še posebno velja v primerih, ko vodstva podjetij dobro vedo, da sta preživetje in konkurenčnost podjetij odvisna od spoštovanja ciljev trajnostnega razvoja (tako imenovani SDG).

Aprila letos je 1323 menedžerjev sodelovalo v Ledernini anketi, v kateri se jih je 70 odstotkov strinjalo s trditvijo: »Delovati v skladu z enim ali več globalnimi cilji OZN je prvi pogoj za konkurenčnost mojega podjetja v prihodnosti.« Toliko jih torej ve, da morajo delovati trajnostno, če želijo v prihodnosti ostati konkurenčni.

To pomeni, da vodje potrebujejo manjše spodbude, ne potrebujejo pa bruseljskih predpisov, kako trajnostno voditi podjetja. Dovolj so že sredstva EU, ki se usmerjajo v trajnostne iniciative, kmalu bodo tudi banke postavljale omejitve za posojila podjetjem, ki ne bodo poročala o trajnostnih prizadevanjih, in zavarovalnice, ki ne bodo želele zavarovati netrajnostne proizvodnje. Da ne govorimo o potrošnikih, ki se jih vse več odloča za bolj trajnostno naravnane izdelke in storitve.



Kaj torej moramo zahtevati od (evropske) politike? Da postavlja jasne cilje, da popravlja in sprejema davčno zakonodajo, da to počne pravično in tako hitro, kot je primerno in kompatibilno z ravnotežjem med uresničevanjem trajnostnih ciljev ter hkrati ohranjanjem delovnih mest in konkurenčnostjo podjetij. Politika mora pokazati smer in gospodarstvu zagotoviti orodja, vzdržati pa se mora mikro upravljanja.

Na Danskem imamo tradicijo tripartitnih pogajanj o vseh temah, povezanih s trgom dela in potrebnih prestrukturiranj. Skupaj se odločamo, kako najbolje opraviti naloge, ki so pred nami. Naša prioriteta je, kako izobraziti delovno silo na področju trajnosti. Ta bi namreč morala biti del vseh študijskih programov, zato je nujen dialog med menedžerji, pristojnimi ministrstvi in univerzami. Zagotoviti moramo, da bodo naši pozivi po ustreznih spretnostih, usposabljanjih in kompetencah slišani.

Skupaj z dansko vlado smo zasnovali tudi boj proti podnebnim spremembam. Naša podjetja imajo ključno vlogo pri doseganju danskega cilja za zmanjšanje toplogrednih plinov, in sicer 70 odstotkov do leta 2030, ter pri zagotavljanju cilja, da bo zelena tranzicija vodilo za zeleno rast naših podjetij. Danska vlada je skupaj s poslovno skupnostjo vzpostavila 13 podnebnih partnerstev (vsako predstavlja posamezno industrijo), ki so opredelila svoje prispevke pri zmanjševanju ogljičnega odtisa in ki bodo Dansko postavile za pionirko preostalemu svetu.



V Lederni verjamemo, da je dober menedžment ključen za doseganje ciljev trajnostnega razvoja OZN. Za to pa so nujni izobraževanje, usposabljanje, vseživljenjsko učenje, inovacije ter izmenjava idej – nacionalno in mednarodno. Zato so posebno pomembna partnerstva na nacionalni, regionalni in globalni ravni. Ponosen sem, da na regionalni ravni odlično sodelujemo z Združenjem Manager pri programu trajnostnega voditeljstva CEC. Z menedžerji iz Slovenije, Danske in Nemčije smo začeli prva izobraževanja in prepričan sem, da bomo jeseni lahko delili naše skupne ugotovitve. Samo s skupnimi prizadevanji na vseh ravneh bomo lahko zbrali dovolj znanja.

Na nacionalni ravni pa smo razvili model trajnostnega voditeljstva, ki vključuje vse njegove dimenzije in načine dela ter odgovarja na tri ključna vprašanja: zakaj, kako in kaj.

Zakaj? Ker potrebujemo razmislek o upravljanju. Naša dejanja kot vodij so pomembna, prispevati moramo tako v svojih podjetjih, na svojih področjih kot k svetu okoli nas.

Kako? Trajnostno voditeljstvo moramo definirati kot disciplino, v kateri so lahko voditelji uspešni. Okrepiti moramo znanje voditeljev o njihovih lastnih močeh ukrepanja in kako jih usmeriti v smeri sprememb na bolje.

Kaj? Menedžerjem moramo zagotoviti dostop do usposabljanj, mrež in nasvetov o trajnostnem voditeljstvu kot disciplini. Pomagati jim moramo skozi njihove kariere – pri dnevnih izzivih in tudi dolgoročnih.



Obstaja namreč realna potreba po razmisleku o menedžmentu in načinih našega vodenja. Vodje morajo razumeti, da imajo dvojno odgovornost – do dobičkonosnosti podjetij, prav tako tudi do sveta okoli nas. Prav zato je pomembno, da postane trajnostno voditeljstvo posebna disciplina.

Pomembno je tudi poudariti, da trajnost niso samo podnebje, podnebne spremembe in emisije toplogrednih plinov. Podnebne spremembe so le eden od 17 globalnih ciljev. V Lederni tako posebno pozornost namenjamo ciljem številka 3 (zdravje in dobro počutje), 4 (kakovostno izobraževanje), 5 (enakost spolov), 8 (dostojno delo in gospodarska rast) in 13 (podnebni ukrepi).

Trajnostnega sveta ni mogoče ustvarjati, če se ne osredotočimo na ljudi. Potrebujemo zdravo in dobro delovno silo z izkoriščenimi potenciali, potrebujemo pravo izobraževanje in trajnostno znanje, potrebujemo raznolikost in zagotovitev enakosti spolov, da uporabimo znanje vseh ljudi. Ustvariti moramo nova in zanimiva delovna mesta ter zagotoviti dolgoročno gospodarsko rast. Drug drugega moramo navdihovati in sodelovati v boju s podnebnimi spremembami ter iskanju rešitev za zmanjševanje tako imenovanih premijskih stroškov.

***
Torkild Justesen, direktor največjega danskega združenja menedžerjev Lederna in generalni sekretar evropskega združenja menedžerjev CEC.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.