(GOSTUJOČE PERO) Srbija in Slovenija – zgodba, ki traja

Ko sem sprejel diplomatsko službo v Sloveniji, se mi je zdelo, da ne odhajam v tujino, saj so vezi med srbskim in slovenskim narodom bile in ostajajo tako tesne, da bi brez razmišljanja lahko navedel tri slovenske umetnike, ki so pred kratkim gostovali v Srbiji, pa tudi nekaj nedavnih festivalov slovenskega filma, fotografije in podobno v Srbiji.

Ko pa sem prišel v Slovenijo, sem videl, da je treba še marsikaj postoriti, saj je trideset let življenja v zgodovinskih okoliščinah, ki za Srbijo in Slovenijo niso bile enake, povzročilo, da so razlike opaznejše od podobnosti. To je približno tako kot s srbskim in slovenskim jezikom: podobna sta si, a še zdaleč ne enaka. Obstajajo besede, kot sta »branje« in »grad«, ki imata v naših dveh jezikih popolnoma različna pomena. »Grad« je pri nas mesto in nikoli ne označuje trdnjave. Po drugi strani se »branje« v slovenščini nanaša na knjige, v srbščini pa pomeni nabiranje, recimo malin.

Podobne besede v različnih jezikih se imenujejo »lažni prijatelji«. Ne smemo dovoliti, da nas zapeljejo, prav tako kot ne smemo dopustiti, da bi lažni prijatelji postali vodniki v dvostranskih odnosih med državama.

Slovenski in srbski narod imata dovolj pravih prijateljev. Predvsem sta to kultura in gospodarstvo.

Goran Marković, odpravnik poslov na veleposlaništvu Republike Srbije v Ljiubljani. FOTO: Zzz Delo

Zaposleni na Veleposlaništvu Republike Srbije v Ljubljani od začetka mandata leta 2021 dajejo poudarek kulturi. Že leta 2022 je bila zasnovana manifestacija Mesec srbske kulture v Sloveniji, ki si jo je zamislil in jo ves čas vodi prvi svetovalec veleposlaništva Srbije, znani srbski pisatelj Aleksandar Gatalica. V sklopu treh Mesecev srbske kulture v Sloveniji je bilo slovenskemu občinstvu predstavljenih dvaindvajset vrhunskih kulturnih dogodkov, od koncerta slavnega virtuoza Stefana Milenkovića v Avditoriju Portorož leta 2022 in velike retrospektivne razstave Nadežde Petrović v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, ki je bila kulturni dogodek leta 2023, do nastopa Narodnega ansambla Kolo v Cankarjevem domu in velike razstave »Ivo Andrić in Slovenija: neskončna ljubezen« na Gallusovem nabrežju, ki sta zaznamovala leto 2024.

Kultura je skupaj z gospodarstvom postala promotor Srbije in pokazala, da je različne poglede Srbije in Slovenije mogoče premagovati z enakim temperamentom ter enakimi težnjami srbskega in slovenskega naroda. Ne bom skrival, da se o vsem ne strinjamo, a to niti ni potrebno. Slovenija je ena prvih držav, ki je priznala neodvisnost južne srbske pokrajine, čemur Srbija še vedno močno nasprotuje, vendar je Slovenija med tistimi državami Evropske unije, ki najiskreneje podpirajo Srbijo v njenih pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo.

V tej dvojnosti je treba razumeti tudi dvostranske odnose med državama. Kot je že večkrat dejal predsednik Srbije Aleksandar Vučić: ni se nam treba o vsem strinjati, a moramo živeti drug z drugim in vse delati v dobro svojih ljudi. Gospodarstvo je tisto, ki neposredno in opazno prispeva k blaginji obeh narodov. Preden navedem nekaj podatkov o našem gospodarskem sodelovanju, naj povem, da sem pred kratkim v srbskem in slovenskem časopisju prebral podatek, ki sem ga že poznal, in sicer da je Slovenija lani izdala pet tisoč delovnih dovoljenj za delavce iz Srbije. Morda velja izpostaviti naslov enega od člankov v srbskem časopisju: »Kot v Švici, le bližje in dostopnejše«.

Nova delovna mesta so za vsakogar dobra novica. Človek v resnici postane človek, ko najde delo in začne služiti zase in za svojo družino. Tudi v Srbiji si že več kot desetletje prizadevamo za ustvarjanje novih delovnih mest, zato imamo rekordno nizko stopnjo brezposelnosti. Slovenija je država, ki v Srbiji od severa do juga pogosto odpira nova delovna mesta.

Kar zadeva slovenski kapital, Srbija spada med tri vodilne naložbene destinacije. Med letoma 2010 in 2023 je iz Slovenije privabila za 1,33 milijarde evrov naložb, kar je skoraj petina vseh slovenskih naložb v tujini. Kar zadeva srbski kapital, pa je bila Slovenija leta 2023 na visokem sedmem mestu med največjimi tujimi investitorji v Srbiji.

Ali povedano preprosteje, da bi na podlagi časopisnega članka lažje razumeli skupno zgodovino v gospodarstvu v zadnjem desetletju. Med letoma 2013 in 2023 se je blagovna menjava med Slovenijo in Srbijo povečala za 108,3 odstotka, izvoz Srbije v Slovenijo pa se je približno podvojil. To sta podatka, na katera smo ponosni. In ta ponos delimo s svojimi slovenskimi partnerji in vlagatelji.

Ali če na vse skupaj pobliže pogledamo s stališča posameznika: po podatkih iz marca letos slovenski kapital v Srbiji zaposluje že več kot 10.000 delavcev. To so delavci iz več kot deset tisoč družin, ki imajo zanesljiv osebni dohodek, včasih tudi po dva iz iste družine (saj so zakonci pogosto zaposleni v istih podjetjih). Življenje jim omogoča slovenski kapital v Srbiji.

Naj podobo še nekoliko izostrim. Podatki povedo veliko, a pogosto ne razkrijejo človeških usod. Mesto Paraćin stoji sredi pomembnih poti v osrednji Srbiji. V času Jugoslavije se je desetletja opiralo na slavno Srbsko tovarna stekla, ki je bila simbol industrijskega napredka že v 19. stoletju. Toda v težkih devetdesetih letih prejšnjega stoletja je proizvodnja v tej tovarni zamrla in Paraćin je dobil žalostno podobo. Tako je bilo, dokler sodelovanje s slovenskim partnerjem, Steklarno Hrastnik, ni obudilo proizvodnje, ki se meri v milijonih evrov. Maja letos so v Srbski tovarni stekla v Paraćinu zagnali poskusno proizvodnjo embalažnega stekla iz nove peči, s čimer so oživili steklarsko industrijo v Srbiji. Tako se je začela proizvodnja visokokakovostnega embalažnega stekla.

Proizvodnja v Steklarni Hrastnik. FOTO: Jure Eržen/delo

Toda ali milijoni evrov lahko opišejo nasmeh na obrazu delavca, ki ponovno vidi proces proizvodnje stekla?!

Ta primer priča, kako hitro se Srbija spreminja. To ni več le razvoj, ampak »kvantni skok«, kot je napredek označil predsednik Srbije Aleksandar Vučić. Podoba Srbije se dandanes spreminja pred očmi vseh njenih prebivalcev, bodisi z gradnjo hitrih železnic in cest, z organizacijo prve svetovne razstave v Srbiji Expo 2027, z regionalnim povezovanjem, kot je Odprti Balkan, ali z obnovo najpomembnejših muzejev in gledališč.

Srbija je dandanes država, na katero je mogoče računati in se nanjo zanesti ter katere glas se sliši.

Vsem v regiji to ni najbolj všeč. Zavedamo se, da za to niso krivi ljudje, čeprav, recimo, novinarji pogosto napačno in tendenciozno predstavljajo Srbijo tudi v slovenskem časopisju. Zavedamo se, da je za to kriva nemirna novejša zgodovina, ki je Srbiji vsilila vlogo »grozeče« sosede na Balkanu. Če kaj, si Srbija v svoji dnevni politiki prizadeva spremeniti to napačno podobo. Dandanes se razvija samo za svojo blaginjo, ne da bi pri tem koga ogrožala. Njen razvoj ne more škodovati nikomur v tem delu Evrope, ampak prinaša le koristi. Primer – Srbija je najglasnejša, ko gre za uvajanje enotne avtocestne vinjete v vseh državah Zahodnega Balkana. Ko bo do konca leta 2024 končana hitra železnica Beograd–Subotica in bo pot do madžarske meje trajala malo več kot eno uro, bo za vse prebivalce vzhodnega Banata v Romuniji ugodneje potovati v Budimpešto prek Beograda, kot da bi potovali po svojih železniških progah.

To kaže, kako napredek neke države prinaša koristi tudi za njene sosede. Srbija je dandanes država, ki spoštuje in ceni svoje sosede.

To Srbija pričakuje tudi od svojih sosedov.

Z vsemi močmi si prizadevamo za svoje nacionalne interese, pri čemer se zavedamo, da en sam nasmeh steklarja v Paraćinu izpričuje razliko med uspešno in neuspešno politiko.

Ob koncu tega prispevka bi se rad lotil vprašanja, kaj nas čaka jutri. Nihče ne more videti v prihodnost, vendar ta pripada predvsem sedanjosti. Od tega, kar počnemo danes, je odvisno, kakšna bo naša skupna prihodnost. Naloga diplomata ni ocenjevati dosežkov in političnih ciljev države, iz katere prihaja, niti države, v katero je prišel, ampak kar najbolje predstavljati svojo državo.

Vendar ima diplomat pomembno nalogo, da namene svoje države iz maternega jezika prevaja v jezik države gostiteljice. Zato se spomnimo »lažnih prijateljev« z začetka tega besedila in končajmo s »pravimi jezikovnimi prijatelji«. Beseda »sloboda« v srbščini in beseda »svoboda« v slovenščini sta skoraj enaki. Podobno velja za besede »pravda«, »mir«, »pravičnost« in mnoge druge.

Če bomo upoštevali te skupne besede, v svojih prihodnjih dvostranskih odnosih ne bomo nikoli zgrešili.

***

Goran Marković, odpravnik poslov na Veleposlaništvu Republike Srbije v Ljubljani.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno tudi stališč uredništva.