(GOSTUJOČE PERO) Ko gasilci decembra prinesejo koledar

Sem prostovoljni gasilec. Star sem 19 let, pri gasilcih sem od desetega leta. Ko gre leto h koncu, se z ekipo oblečemo v gasilske delovne obleke in v gasilskem domu prevzamemo koledarje, nato gremo od vrat do vrat in pozvonimo. Ljudem podarimo gasilski koledar in ob praznikih zaželimo kaj lepega. Marsikdo v zameno nameni prostovoljni prispevek. Deset evrov ali manj. Včasih tudi več.

Velika večina sokrajanov nas sprejme z naklonjenostjo in veselimi obrazi. To potrjuje tudi izkupiček prostovoljnih prispevkov, ki je vsako leto višji.

Začenja se deževna jesen. Vreme lahko podivja. Ob lanskih poplavah smo občutili moč narave. Kot operativni gasilec sem bil lani prvič na intervenciji. V naselju ob bregu Save sem pomagal iz zalitih kleti črpati vodo.

S prispevki, ki jih bomo nabrali, ko bomo delili gasilske koledarje, si bodo društva zagotovila opremo za bolj učinkovito reševanje.

Prostovoljni gasilci smo ena večjih organizacij za reševanje in pomoč v Sloveniji. Gasilska zveza združuje že več kot 165.000 članov in članic iz 1336 prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo v 17 gasilskih regijah po vsej državi. Med vsemi prostovoljci je približno 50.000 operativnih članov, ki so usposobljeni za izvajanje vseh nalog: gašenje požarov, črpanje vode, reševanje ... Gasilska organizacija je največja prostovoljna organizacija pri nas.

Družba Valicon, ki izvaja raziskavo Ogledalo Slovenije, navaja, da imamo državljani Republike Slovenije največ zaupanja prav v gasilce. To potrjuje tudi raziskava Slovensko javno mnenje, ki jo desetletja izvaja Center za raziskovanje javnega mnenja. Na lestvici od 1 do 10 slovenska javnost gasilcem, ko gre za zaupanje, namenja oceno 9,05. Sledijo reševalci in civilna zaščita. Slišim, da ljudje prostovoljnim gasilcem zaupajo zaradi njihove predanosti, požrtvovalnosti, solidarnosti in discipliniranost.

Prostovoljni gasilci se nesebično odzivajo na klice na pomoč in delujejo za skupno dobro. Da so gasilci ugledna organizacija, je pred desetletjem potrdilo uredništvo Dela, ko je prostovoljnim gasilcem namenilo priznanje Delova osebnost leta. Jošt Jakša, takratni predsednik gasilske zveze, je ob tem povedal, da mora gasilec predvsem čutiti notranjo poklicanost. Poudaril pa je, da so najmočnejši, ko združijo vse sile in postanejo velika ekipa.

Začetki gasilske službe na ozemlju današnje Slovenije segajo v čas Rimljanov. V Ljubljani je bil prvi požarni in gasilski red ustanovljen v 17. stoletju. Leta 1869 je bilo v Metliki ustanovljeno prvo gasilsko društvo. Leto kasneje so se mu pridružila še društva iz Ljubljane, Laškega in s Ptuja.

Med poplavami leta 2010, ko so narasle reke poplavile kraška polja na Notranjskem in Dolenjskem ter Ljubljansko barje, so prostovoljni gasilci pomagali pri črpanju vode iz poplavljenih objektov ter reševali ljudi in živali iz ogroženih območij. Dve leti kasneje je požar pri Črnem Kalu zajel obsežno območje kraške pokrajine. V boju s plameni je sodelovalo skoraj 500 gasilcev iz različnih prostovoljnih in poklicnih enot. Poleg gasilcev na terenu so bile v pomoč tudi štiri helikopterske enote, ki so požar gasile iz zraka.

Leta 2014 je žled povzročil izredne razmere v velikem delu države. Več kot 42.000 gasilcev je odstranjevalo drevje in vejevje s cest, čistilo električne kable ter pomagalo prebivalcem, ki so zaradi izpada električne energije ostali v temi. Leta 2017 je zagorelo v vrhniškem Kemisu, ki zbira in predeluje odpadke. Aktiviranih je bilo več kot 250 prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Med intervencijo so bili izpostavljeni tudi nevarnim snovem.

Požar na Krasu leta 2022 je bil največji požar v zgodovini Slovenije. Zajel je več kot 3500 hektarov gozda in kmetijskih površin. Na pomoč je priskočilo več kot 11.000 gasilk in gasilcev, ki so na težko dostopnih območjih ukrotili požar. Lanske poplave so žal potrdile, da se bodo ekstremni vremenski pojavi v prihodnosti stopnjevali.

Po uradni analizi države je pri odpravljanju posledic poplav sodelovalo 56.317 gasilcev in gasilk. Danes so prostovoljni gasilci spremljevalci in krotilci vedno pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov. Zaradi predanosti, ugleda, discipline, solidarnosti in usposobljenosti lahko pomagajo pri omejevanju nevarnosti in škode.

Svojo usposobljenost gasilci potrjujejo na mednarodnih tekmovanjih. Mladinci prostovoljnega gasilskega društva Drenov Grič - Lesno Brdo, denimo, so na gasilski olimpijadi v Celju leta 2022 postali prvaki. Svetovnega prvenstva Firefighter Combat Challange leta 2022 v ZDA se je udeležilo tudi pet Slovencev. Na progi, ki jo sestavlja določeno zaporedje nalog, so tekmovali v popolni zaščitni opremi. V različnih starostnih kategorijah so osvajali stopničke.

Prostovoljna gasilska društva so vozlišča družbenih povezav. Izvajajo delavnice in izobraževalne programe, ki državljane poučujejo o požarni preventivi. Gasilski domovi so kulturna središča. V času kriznih situacij organizirajo humanitarne akcije. Nekatera društva, da si zagotovijo prepotrebno opremo, prirejajo gasilske veselice s srečelovom.

Upam, da jesensko vreme ne bo podivjalo. A se kot prostovoljni gasilec vendarle pripravljam na slabe scenarije. In ko bo šlo leto proti koncu, se bo naša ekipa spet oblekla v delovne uniforme in šla od vrat do vrat. Morda se bo komu zdelo, da prosjačimo. A nekje sem prebral misel, ki me bo spremljala, ko bom z ekipo hodil po kraju: »Če darujete za gasilski koledar, ne darujete gasilcem. Darujete ljudem, ki bodo potrebni njihove pomoči.«

***

Sven Šebenik, prostovoljni gasilec, bruc. Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.