(GOSTUJOČE PERO) Kdo zastopa interese madžarske narodne skupnosti v Sloveniji?

Na dan madžarskega nacionalnega praznika upora proti komunistični diktaturi in sovjetskim okupacijskim silam, 23. oktobra, je zakonodajna veja oblasti Republike Slovenije sprejela spremembo zakona o poslancih. S tem je 61 poslancev največje vladajoče in največje opozicijske stranke v državnem zboru podprlo poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvátha v njegovih poskusih prevzema popolnega političnega nadzora nad madžarsko manjšino v Sloveniji.

Dva stolčka in pravnomočna sodba

Spomnimo. Politik Ferenc Horváth je kot predsednik krovne politične organizacije madžarske narodne skupnosti (PMSNS) kandidiral za poslanca na parlamentarnih volitvah leta 2018 s sloganom »Iskreno in pošteno, ker je tudi tako možno in le tako je zares vredno!« in bil izvoljen za predstavnika skupnosti v hram slovenske demokracije. Na veliko presenečenje pripadnikov madžarske narodne skupnosti pa se omenjeni politik kateri od svojih funkcij ni odpovedal, ampak je na ustanovni seji sveta PMSNS »pošteno in iskreno« obljubil, da se bo, če bo o nezdružljivosti funkcij izdana kakršnakoli sodba, eni od dveh funkcij odpovedal. To je bilo tudi zapisano v uradni zapisnik seje sveta PMSNS 7. januarja 2019 in potrjeno s podpisom Ferenca Horvátha kot predsednika PMSNS.

Nato pa je KPK izdala mnenje o nezdružljivosti funkcij poslanca s funkcijo predsednika sveta krovne politične organizacije Madžarov v Sloveniji. Mnenje KPK je potrdilo tako prvostopenjsko sodišče kot tudi Višje sodišče v Mariboru. Odločba tega je pomenila tudi pravnomočno sodbo, kar pa je politik Ferenc Horváth preprosto ignoriral oziroma je ni upošteval. Po mojem najboljšem vedenju je poslanec Ferenc Horváth prvi in do zdaj edini poslanec državnega zbora v samostojni Sloveniji, ki ni upošteval pravnomočne sodbe sodišča. S tem svojim početjem je politik Ferenc Horváth pred očmi slovenske javnosti in politikov na Šubičevi 4 razbijal slovensko pravno državo.

Attila Kovács, državljan Republike Slovenije, pripadnik madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. FOTO: Zz

Še več. Namesto da bi upošteval pravnomočno sodbo sodišča, je kljub sodbi še naprej prejemal plačilo iz davkoplačevalskega denarja za obe funkciji. V obdobju štirih let je za predsedniško funkcijo PMSNS prejel okoli 70.000 evrov davkoplačevalskega denarja (za predsedniško funkcijo PMSNS si je v bistvu sredstva izplačeval kar sam). Če k temu dodamo, da je bil dolžan poslanec plačati »le« tisoč evrov globe, potem je jasno, da se je politiku Ferencu Horváthu še kako izplačalo rušiti ugled madžarske narodne skupnosti in hkrati tudi pravno državo.

Ker poslancu Horváthu ni uspelo v pravni državi (2. člen Ustave RS) s pravnimi sredstvi uveljaviti svojega lastnega interesa (in ne interesa madžarske skupnosti, kot to rad propagira), se pravi hkratne zasedbe dveh najpomembnejših političnih funkcij madžarske narodne skupnosti, se je zadeve lotil politično. Rezultat tega je že omenjeno glasovanje z dne 23. oktobra.

Da politik Horváth ne razume ali noče razumeti delovanja pravne države in delitve oblasti na tri veje, je več kot očitno razvidno iz njegove zadnje redne mesečne kolumne v časopisu madžarske narodne skupnosti v Sloveniji (30. 10. 2024). V tedniku Népújság se je omenjeni politik na veliko razpisal o glasovanju v državnem zboru (pri tem seveda »pozabil« omeniti pravnomočno sodbo sodišča in svojega protiustavnega delovanja v zvezi s sodbo sodišča) in navedel (citat prevoda):

»Spremembo zakona sta tako rekoč soglasno podprli obe največji politični stranki, Svoboda in SDS. Nasprotna politična tabora sta složna le v malo vprašanjih, sedaj pa sta za merodajno vzela odločitev Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora (pravilno bi bilo mnenje in ne odločitev, saj omenjena služba ne odloča, ampak daje le mnenja, op. A. K.). Tega pa ne moremo trditi za večino članov Sveta PMSNS, ki so zaradi osebnih interesov to odločitev ignorirali. Seveda ni problem, če imajo vsakokratni poslanec in člani Sveta različna mnenja o nekaterih vprašanjih, je pa težava, če postavimo svoje individualne interese pred ustavno zaščito skupnosti. Tako se upravičeno postavlja vprašanje, koga v resnici predstavljamo: sebe ali skupnost?«

Madžarski poslanec sedi na dveh vse bolj majavih stolih

Redkokdaj se človek sreča s takim sprenevedanjem, kot si ga je v citiranem delu besedila privoščil poslanec Ferenc Horváth. Očitati krovni politični organizaciji PMSNS, da je namesto mnenja zakonodajno-pravne službe državnega zbora (delodajalca Ferenca Horvátha!!!) upoštevala odločitev neodvisnega organa KPK in pravnomočno sodbo sodne veje oblasti ter stališče svoje pravne službe (v kateri, mimogrede, sedi pet pravnikov madžarske narodne skupnosti), ko se je s sklepom opredelila proti spremembi zakona o poslancih, je res hinavščina par excellence.

Dejansko se pojavlja vprašanje, ki si ga je v kolumni postavil politik Horváth, kdo koga zastopa. Se pravi, koga zastopa poslanec Ferenc Horváth, ki si želi vse pomembne politične in druge funkcije v madžarski narodni skupnosti (ne pozabimo še na njegovo članstvo v programskem odboru RTV Slovenija za madžarski narodnosti program) in je za funkcijo predsednika sveta PMSNS prejel (pravzaprav sam sebi izplačal) okoli 70.000 evrov davkoplačevalskega denarja ter koga zastopa krovna politična organizacija PMSNS, ki je ravnala v duhu Ustave RS o delitvi oblasti in na podlagi pravnomočne sodbe o nezdružljivosti funkcij glasovala proti koncentraciji politične moči v eni roki, kar je elementarni interes madžarske narodne skupnosti in družbe kot take.

In za konec. Kljub temu da je državni zbor sprejel spremembo zakona, ki nezdružljivost odpravlja, pa je treba poudariti, da »novi zakon« ne velja za nazaj in je v času pravnomočne sodbe poslanec Ferenc Horváth še vedno bil v nezdružljivem položaju in za funkcijo prejemal dohodek. Za neupravičena izplačila iz proračuna pa je mogoča tožba oziroma odškodninski zahtevek, če so podani vsi zakonski pogoji. Zahtevek bi morala vložiti država oziroma organ, ki je oškodovan.

***

Attila Kovács, državljan Republike Slovenije, pripadnik madžarske narodne skupnosti v Sloveniji in davčni zavezanec RS.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno tudi stališč uredništva.