Evrovizija 2025: aplavz genocidu

Pred nekaj tedni je Evropska radiodifuzna zveza (EBU), ki organizira tekmovanje za pesem Evrovizije, pozvala finsko tekmovalko Eriko Vikman k spremembi nastopajočega kostuma, saj naj bi bil ta zaradi razgaljene zadnjice preveč vulgaren. Še pred tem je morala malteška tekmovalka Miriana Conte preimenovati svojo skladbo, ki je prej nosila naslov Kant (kar v malteščini pomeni petje), saj naj bi izraz preveč spominjal na angleško psovko cunt. Medtem ko organizatorja Evrovizije – EBU – motijo napačne besede in razgaljene zadnjice, nima nobenih težav z nastopom Izraela, ki v Gazi že devetnajst mesecev izvaja genocid in je v tem času pobil več kot 60.000 ljudi, dva milijona pa jih je na robu preživetja.

Da bi EBU iz tekmovanja Evrovizije lahko izključila Izrael, je jasno. Prav to je leta 2022 naredila z Rusijo, in sicer z utemeljitvijo, da bi v luči »kriznih razmer v Ukrajini ruska udeležba Evrovizijo spravila na slab glas«. To namreč evrovizijska pravila prepovedujejo. Ni dvoma, da sodelovanje države, o kateri je Meddržavno sodišče že lani odločilo, da z veliko verjetnostjo izvaja genocid, in je isto sodišče odločilo, da izvaja apartheid, za njene voditelje pa je Mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za aretacijo, Evrovizijo ne le spravlja na slab glas, temveč na celotnem tekmovanju in njegovem organizatorju pušča krvav madež, ki bo za večno vpisan v zgodovino.

Vodja izraelskih obveščevalcev na Evrosongu

Kljub temu se EBU za izključitev Izraela ni odločila. »Tekmovanje Evrovizije je nepolitični glasbeni dogodek,« so zapisali ob lanskih tovrstnih pozivih. Zakaj je pri Rusiji izključitev dejanje ohranjanja ugleda Evrovizije, pri Izraelu pa politično dejanje, EBU ne pojasni – a jasno je, da gre za srhljivo dvoličnost in hinavščino. To, da EBU Izraela ne izključi, namreč ni nevtralna odločitev, ki želi ohranjati ločnico med politiko in glasbo. To je v resnici politična odločitev, ki sledi svetovni politiki neukrepanja in pošilja Izraelu zelo jasno sporočilo – da ta lahko uživa mednarodni ugled in sodeluje na uglednih mednarodnih tekmovanjih, čeprav vsak dan izvaja zločine proti človeštvu. S takšno dvoličnostjo je povezano tudi dejstvo, da je eden glavnih sponzorjev Evrovizije že peto leto izraelsko kozmetično podjetje Moroccanoil.

EBU bi Izrael seveda ne le lahko izključila, ampak bi ga tudi morala – tako zaradi spoštovanja mednarodnega prava kot zaradi spoštovanja lastnih pravil. Meddržavno sodišče je lani odločilo, da obstaja velika verjetnost, da Izrael v Gazi izvaja genocid, in državam naložilo, da natančno preučijo svoje vezi z njim, saj kakršnokoli sodelovanje države ali mednarodnih organizacij z izraelskimi institucijami, naj bodo te politične, akademske, kulturne ali gospodarske, ki so vključene v izvajanje okupacije ali apartheida, pomeni sodelovanje, podporo in pomoč pri kršitvah mednarodnega prava.

Šola v Gazi po izraleskem napadu. FOTO: Omar Al-qattaa/AFP

Tu je treba poudariti, da Evrovizija ni tekmovanje posameznih glasbenikov, glasbenic ali glasbenih skupin, ki se nanj lahko prijavijo neodvisno od svoje države in tekmujejo zgolj v svojem imenu. Kot je zapisano na spletni strani Evrovizije, je to tekmovanje, na katerem sodelujejo »nacionalne radiotelevizijske postaje«, ki so članice EBU in na tekmovanje pošljejo pesem, »ki predstavlja njihovo državo«. Pri sodelovanju Izraela na Evroviziji torej ne gre le za sodelovanje glasbenice, ki je pač ravno iz Izraela, temveč gre za sodelovanje z izraelsko državno entiteto – to je izraelsko nacionalno radiotelevizijo Kan. Čeprav torej takšno sodelovanje lahko pomeni kršitev mednarodnega prava, je za EBU dobrodošlo.

Poleg tega, da Izrael sistematično krši mednarodno pravo, nenehno krši tudi evrovizijska pravila. Leta 2019 je na Evroviziji predvajal posnetke nezakonito okupiranih palestinskih in sirskih ozemelj kot del svojega ozemlja. Lani se je v tekmovanje vmešal celo izraelski predsednik Izak Hercog, ki je pozval k spremembi besedila izraelske tekmovalne pesmi, zatem ko so predstavniki EBU izrazili nezadovoljstvo, ker se je besedilo očitno nanašalo na 7. oktober 2023. Hercog je pri tem poudaril, da je nujno, da država v teh časih »povzdigne svoj glas v mednarodnih forumih«. Sodelovanje ne Evroviziji je za Izrael namreč izredno pomembno, in to ne zaradi glasbe, temveč zaradi politike, saj po besedah urednika redakcije nacionalnega radia Kan Evrovizija že vrsto let ni zgolj glasbeni dogodek, ampak kritično prizorišče krepitve izraelskih interesov.

Evrovizijska in pravila EBU (pa tudi medijske in etične standarde) nenehno krši tudi izraelska javna radiotelevizija Kan. Leta 2024 so, na primer, predvajali pesem, v kateri izraelski otroci pojejo, kako bo Izrael »uničil Gazo« in vse njene prebivalce, lani pa so predvajali prispevek, v katerem je njihova novinarka podpisala vojaško raketo, namenjeno v Gazo.

Mir in pravica izraelski vladi nista v interesu

Pa vendar EBU s tem nima težav: vse to ni ovira ne za njenega predsednika ne za izvršni odbor, ki bi znotraj EBU lahko sprožil ukrepe proti Izraelu. Tiho ostaja tudi večina članic EBU. Pred dnevi je španska nacionalna radiotelevizija RTVE zaradi razmer v Palestini sicer EBU pozvala k razpravi o udeležbi Izraela na Evroviziji. Predsednik Noel Curran se je odzval hitro in skopo: da ceni zaskrbljenost zaradi razmer na Bližnjem vzhodu, a da so vse članice EBU upravičene do sodelovanja na tekmovanju za pesem Evrovizije. Takega arogantnega odgovora, ki o izključitvi Izraela ne dopušča niti razprave, ni mogoče razumeti drugače kot absolutno ignoriranje genocida nad palestinskim prebivalstvom pa tudi poziva same španske članice. Da EBU vseh svojih članic ne jemlje resno, je bilo jasno tudi lani, ko je RTV Slovenija nanjo naslovila podoben poziv, a EBU nanj ni – vsaj kolikor je javnosti znano – niti odgovorila.

Pozivov proti sodelovanju Izraela na Evroviziji je sicer vsako leto ogromno – a tudi te tako organi EBU kot njene članice sistematično ignorirajo. Palestinski pevci, skladatelji, plesalci, glasbeniki in drugi umetniki so finaliste Evrovizije že leta 2019 pozivali, naj se izognejo zlorabi njihovega nastopa za pranje podobe Izraela v svetu in za zakrivanje izraelskih zločinov proti človečnosti. Od začetka genocida so se ti pozivi pomnožili – prihajajo tako od palestinske kot od svetovne civilne družbe, od glasbenikov, glasbenic in glasbenih skupin pa tudi od evropskih poslancev in poslank. Tudi v Sloveniji so glasbeniki in glasbenice pred kratkim (kot tudi lani) pozvali RTV Slovenija, da se pri EBU zavzame za izključitev Izraela – toda uprava se na poziv vse do danes ni odzvala.

V luči najhujših zločinov proti človeštvu, ki jih danes izvaja Izrael v Gazi in na Zahodnem bregu, molk in neukrepanje ne pomenita izvzetosti s področja politike, temveč sta odločitvi, ki nosita politično težo, sporočilo in posledice. To velja tako za mednarodno politiko kot za mednarodne športne, kulturne in glasbene dogodke, ki od politike in družbe niso ločeni, saj ne potekajo v vakuumu. Zato Izrael še naprej lahko dela, kar želi, in mu je vse dovoljeno, saj ga množičnemu pobijanju celotnega palestinskega prebivalstva navkljub ne doleti popolnoma nobena posledica. Še več, s sodelovanjem na prestižnih mednarodnih dogodkih še naprej lahko ohranja svoj mednarodni ugled, EBU pa z omogočanjem njegovega sodelovanja na Evroviziji genocidu daje legitimnost.

Ob množičnem pobijanju in trpljenju palestinskega prebivalstva bi bilo nujno, da EBU spremeni svojo odločitev in Izrael s tekmovanja izključi. V manj kot to ne bi smeli privoliti. Izraelski genocid namreč potrebuje sankcije, ne aplavz.

***

Dr. Barbara Vodopivec, Gibanje za pravice Palestincev.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.