Evropa in ZDA potrebujeta digitalne mostove, ne digitalnih ovir

Če to besedilo berete na zaslonu, vam je to skoraj gotovo omogočil prosti pretok podatkov čez mednarodne meje (tudi če ste, na primer, na Poljskem, kjer je bilo besedilo napisano). Hiter in brezhiben čezmejni pretok podatkov je za gospodarstvo nekaj tako bistvenega, da je postal že povsem samoumeven.

Če pogledamo na Evropo s širše perspektive, vidimo, da je prosti pretok podatkov čez Atlantik v Združene države še pomembnejši. Gre namreč za enega od nosilcev evropske gospodarske konkurenčnosti, ki zagotavlja nešteto delovnih mest in priložnosti v vseh panogah, pripomore k evropski varnosti in državljanom Evropske unije omogoča, da so še naprej socialno povezani na svetovni ravni. Vsemu temu pa odločitev Irske komisije za zaščito podatkov (DPC) lahko naredi konec.

DPC lahko na podlagi široke razlage lanske odločbe Sodišča EU, ki je obravnavalo prenos podatkov med Evropo in Združenimi državami, že ta teden Facebooku prepove prenos podatkov med EU in ZDA.

Odločitev sodišča je neuradno znana kot Schrems II, po aktivistu Maxu Schremsu, ki je vložil tožbo proti družbi Facebook Irska. Da ne bo pomote, razjasnimo, da odločitev Sodišča EU ne bo vplivala le na posamezna podjetja, kot je Facebook, temveč bodo njene posledice opazne tudi širše. Sodišče EU se namreč ne sklicuje na politiko varstva podatkov po uredbi GDPR, ki velja za Facebook, temveč na vladne prakse nadzora.

Odločitev je velika grožnja za vsa evropska podjetja in javne organe, ki se za prenos podatkov med EU in ZDA opirajo na iste pravne mehanizme, pa tudi širše evropsko gospodarstvo in družbo. Zato pozivamo EU in ZDA k iskanju skupne politične rešitve, ki bo neodvisna od odločitev, ki jih sprejmejo DPC ali drugi organi za varstvo podatkov, in ki bo še naprej omogočala prost pretok podatkov čez Atlantik, saj ta zagotavlja življenjsko silo evropske gospodarske konkurenčnosti.

Če bi prišlo do prekinitve prenosa podatkov med ZDA in EU, bi to pomenilo prekinitev nujnih storitev, ki so nepogrešljiv del našega vsakdana. Pomislite na družinsko fotografijo, ki bi jo radi delili s prijatelji, ki živijo v ZDA, ali na spletni tečaj, ki bi se ga radi udeležili v EU, ali na naročnino na katerega izmed ameriških časopisov. Ne nazadnje velja razmisliti tudi o tem, kako bi organizacije pripomogle k obravnavi goljufij ali vprašanj o kibernetski varnosti – kriminal namreč ne pozna teritorialnih meja, za globalna vprašanja pa so nujne globalne rešitve. Na kocki so delovna mesta in delovanje panog, ki pa si še niso niti povsem opomogle od posledic pandemije.

Ne pretiravamo. Irska pooblaščenka za varstvo podatkov Helen Dixon je na začetku leta opozorila, da se morajo podjetja zaradi razsodbe Schrems II pripraviti na »velike motnje« v pretoku podatkov med EU in ZDA. Čeprav bodo posledice opazne v številnih panogah, pa bi te lahko najbolj prizadele ravno zdravstvo.

Evropska unija ter ameriška zdravniška in farmacevtska združenja so objavila poročilo, v katerem navajajo, da bi posledice Schremsa lahko onemogočile inovacije v zdravstvu kot tudi zagotavljanje zdravstvenega varstva. »Čeprav se okoli posledic Schremsa II pojavlja veliko negotovosti, je nekaj povsem jasno – če bodo podjetja, ki delujejo na področju bioloških znanosti, izgubila možnost prenosa osebnih podatkov iz EU v ZDA, bo trpela zdravniška oskrba,« so zapisali decembra lani.

Izjavo so na začetku letošnjega leta podprli v Zvezi evropskih medicinskih akademij (FEMA) in Svetovalnem odboru za znanost evropskih akademij ter dodali, da negotovosti glede izmenjave zdravstvenih podatkov zunaj EU ogrožajo pomembne raziskave, vključno z raziskavami o cepivih, pri čemer je bilo do zdaj prizadetih že na tisoče sodelovanj med EU in ZDA.

​

Medtem ko se države po vsem svetu še naprej trudijo cepiti prebivalstvo proti covidu-19, lahko razmislimo, kakšen udarec bi doživelo javno zdravstvo. Predstavljajte si, kaj bi pomenilo, če bi se morali čezmejni raziskovalci v prihodnje boriti za izmenjavo zdravstvenih podatkov, potrebnih za razvoj potencialnega cepiva – bodisi za prihodnje seve v tej pandemiji bodisi za naslednjo pandemijo, ki bi lahko udarila brez opozorila?

Gospodarstvo bi lahko občutilo še precej večje posledice. Vsako podjetje, ki se za prenos podatkov med državami EU in tretjimi državami opira na standardne pogodbene klavzule, bi lahko postalo predmet preiskav DPA ali pa bi prejeli odredbe za prekinitev prenosa podatkov v ZDA. Glede na podatke Digital Europe bi to lahko tako ohromilo evropsko gospodarstvo, da bi do leta 2030 izgubili 1,3 bilijona evrov dodatne rasti, kar je na primer vrednost španskega gospodarstva; 116 milijard evrov letnega izvoza, kolikor na primer izvozi Švedska zunaj EU; in 3 milijone delovnih mest. Več kot 60 podjetij v različnih sektorjih v Evropi in ZDA je že začelo opozarjati vlagatelje o negativnih posledicah, ki bi jih lahko občutili pri poslovanju.

Vendar obstajajo boljše rešitve. Če se opremo na dolgoletno moč čezatlantskega partnerstva med Evropo, ZDA ter drugimi globalnimi zavezništvi, morda lahko najdemo politično rešitev. Politična rešitev bi imela veliko težo bi odpravljanju pravnih sporov, prav tako pa bi bila skladna s tem, kako smo nesoglasja reševali v preteklosti. Evropska gospodarska moč in uspeh sta vedno temeljila na odprtih, ne zaprtih globalnih odnosih. Čezatlantski odnosi z Združenimi državami pa so temelj evropskih globalnih partnerstev.

Naša zgodovina, pravo, vrednote in gospodarstva so globlje prepleteni s Severno Ameriko kot s katerokoli drugo regijo na svetu. Na pretoku podatkov temeljijo naši čezatlantski gospodarski odnosi, vredni 7,1 bilijona dolarjev. Prav tako nam pretok podatkov omogoča vsakodnevne stike s prijatelji in družinskimi člani, ki živijo čez lužo. Kako pomembno je to za nas, smo lahko občutili lani, na vrhuncu pandemije, ko so bila potovanja in gibanje omejena. Nešteta mala podjetja so ostala odprta ravno zaradi spletnih izložb, s katerimi so privabile stranke iz drugih držav.

Bolj kot kdajkoli prej moramo med Evropo in ZDA zgraditi tehnološke mostove, ne tehnoloških ovir. Če ne bomo našli politične rešitve za ta vprašanja, obstaja nevarnost, da se v času naraščajočih geopolitičnih groženj razrahljajo odnosi med partnerji in prijatelji. Kam bi to vodilo, si lahko ogledamo na primeru Kitajske, ki si prizadeva zgraditi svojo različico globalnega interneta na podlagi precej drugačnih vrednot.



Evropski nadzornik za varstvo podatkov Wojciech Wiewiórowski je pred kratkim komentiral, da so ZDA Evropi »precej bliže« glede skupnih vrednot kot Kitajska, ter dodal: »Nikoli nisem zanikal, da raje vidimo, da naše podatke obdelujejo tisti subjekti, ki z nami delijo evropske vrednote.«

Zdaj je čas, da opravimo težko, a nujno je delo, s katerim bomo dosegli politične rešitve z našimi partnerji na drugi strani Atlantika, ki delijo evropske vrednote, namesto da svoje odnose ogrožamo in rahljamo s tovrstnimi odločitvami. Te lahko namreč pustijo precej hujše gospodarske in družbene posledice, kot se mnogi zavedajo.

***
Jacob Turowski, vodja javne politike Srednje in Vzhodne Evrope, Facebook.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.