Elf brez dodane vrednosti

Slovo nemške nogometne reprezentance že po skupinskem delu močno odmeva, mene pa niti ne preseneča tako močno. Zelo podrobno spremljam nemški nogomet in kajpak tudi izbrano vrsto selektorja Joachima Löwa, tako da opažam težave zadnjega leta. Na igrišču preprosto ni te dodane vrednosti, ki je nujna za podvig. Reprezentanca je vendarle krepko drugačna kot v letih zadnjih uspehov. Ni več Lahma, Schweinsteigerja, Kloseja, Podolskega, takšnih igralcev nikakor ni preprosto nadomestiti.

Morda so Nemce uspavale kvalifikacije, v katerih ni bilo dvoma o uvrstitvi v Rusijo, morda tudi zmage mlajših selekcij. Spremljal sem te številne tekme in ugotavljal, da so zmage pomembne za utrjevanje samozavesti, a da ni dovolj nogometašev najvišje ravni. To je bilo vidno tudi na tem prvenstvu, ko je selektor nenehno iskal pravega napadalca, pa ga zlepa ni našel. Na koncu je poskusil z zimzelenim Mariom Gomezom, očitno brez želenega učinka. Löw je dosegel številne uspehe, toda po dvanajstih letih je napočil čas tudi za spremembo na klopi. Ko nekdo tako dolgo vodi moštvo, ne opazi kakšnih težav, ki sem jih takole s strani hitro zaznal.

Zaplet okrog fotografije nogometašev Özila in Gündogana s turškim predsednikom Erdoganom je najbrž prinesel nekaj slabe volje, nikakor pa ni ključni razlog za neuspeh. Pomembno pa je tudi to, da nemška liga v zadnji sezoni ni bila tako navdušujoča kot v preteklosti. Bayern je prepričljivo osvojil naslov, a ključne vloge so pripadle tujim igralcem, pa še ti niso bili na najvišji ravni. Franck Ribery je vendarle slabši kot nekoč, španska falanga v Münchnu pa očitno ni tista vrhunska.