Ne ravno vsakdanji prizor za Gorenjsko je bilo te dni opaziti na obdelovalnih površinah na naplavinah proda in konglomeratu Kranjsko-Sorškega polja nedaleč od železniške proge med Kranjem in Škofjo Loko. Bolj osredotočen in usmerjen pogled je na marsikaterem obrazu narisal začudenje, saj tako velike jate galebov v tem delu Slovenije ne bi pričakovali. So pa bele ptice s predirljivim glasom daleč stran od vonjev Mediterana na prag gorenjske prestolnice prinesle svojevrstno poletno ozračje.
»Zmotna je trditev, da se galebi po območju delijo na morske in rečne oziroma sladkovodne. Eni in drugi se redno pojavljajo tako kjerkoli v notranjosti kot ob morju,« nam je pojasnil varstveni ornitolog
Matej Gamser iz društva za opazovanje in proučevanje ptic (Dopps).
V Sloveniji so doslej našteli štirinajst vrst galebov, od tega tri gnezdijo pri nas. Daleč najpogostejši in najštevilnejši vrsti sta rumenonogi galeb (
Larus michahellis) in rečni galeb (
Larus ridibundus). Rumenonogi galeb je tisti, ki ga opazujemo poleti na morju. Pri nas gnezdi na Obali ter v nekaterih večjih mestih v notranjosti, Ljubljani, Mariboru, Kranju, Domžalah in na Ptuju, letos so ga prvič opazili tudi v Celju. V Sloveniji je približno 200 gnezdečih parov, le nekaj deset jih je v notranjosti. Rečni galebi pri nas redno gnezdijo le na Ptujskem jezeru, kjer na otokih v skupni velikosti okrog 4000 kvadratnih metrov tvorijo veliko kolonijo, ki šteje do tisoč parov.
Galebi ob Ljubljanici. FOTO: Mavric Pivk/Delo
»V mestih gnezdijo na ravnih in s prodom posutih strehah visokih stavb. Vrsti se na splošno godi zelo dobro, svetovna populacija je v zadnjih dveh, treh desetletjih prav 'eksplodirala', saj se s tradicionalnih obalnih gnezdišč v Sredozemlju širi proti notranjosti celine,« pravi Gamser. »Zdaj se rečni galeb že redno pojavlja in celo gnezdi na območjih, kjer je bila ta vrsta še pred desetimi leti kot znanstvena fantastika.«
Sto kilometrov zanje ni nobena težava
Galebi so zelo dobri letalci, saj so tako rekoč vse vrste selivke, zato zanje razdalja nekaj sto kilometrov ni nobena težava. »To je za njih tako enostavno, kot da bi mi šli peš od doma do prve trgovine. Rečni galebi po gnezditvi hitro zapustijo kolonijo in začnejo tavati po vsej Evropi. To je nekakšna mini selitev, strokovno jo imenujemo pognezditvena disperzija, in nima klasične smeri, na primer sever–jug,« je razložil ornitolog.
Mini selitev se dogaja od junija do konca julija, ko lahko galebe v večjih jatah, po deset, sto, redko tudi tisoč osebkov, opazimo na kmetijskih površinah, pokošenih travnikih in preoranih njivah. Če je podlaga vlažna ali celo poplavljena, jih lokacija še bolj pritegne, saj se tam lahko hranijo predvsem s črvi. Kot je pojasnil strokovnjak, so takšni postanki običajno kratkotrajni; galebi največkrat še isti dan odletijo naprej. Izjema je približno desetkilometrski krog okoli Ptujskega jezera, kjer vrsta gnezdi in se zelo rada prehranjuje na bližnjih njivah že od marca naprej.
Z naraščanjem populacije rumenonogega galeba lahko pričakujemo vse pogostejše prizore galebov na njivah. FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice
Pri rumenonogih galebih je množično pojavljanje v notranjosti nekoliko drugačno. »Spomladi in v zgodnjem poletju je mogoče na njivah in travnikih opazovati v manjšem številu predvsem mlade, spolno nezrele ptice. Odrasle so namreč na gnezdiščih, ki so največkrat v obalni regiji. Vipavska dolina in polja v okolici Postojne vsakodnevno gostijo večje število galebov. A ti vsak dan zjutraj priletijo z morja, zvečer pa odletijo nazaj.«
Tako kot rečni galebi se tudi rumenonogi po gnezdenju kmalu odselijo. Vendar z drugačno strategijo, ki se imenuje reverzna selitev, kar pomeni, da se z gnezdišč v Sredozemlju najprej usmerijo na sever oziroma proti notranjosti Evrope, kjer nato vztrajajo, dokler jih prvi hujši mraz ali sneg ne preženeta nazaj.
Prizori galebov na njivah vse pogostejši
Populacija rečnega galeba je v zadnjih dveh, treh desetletjih prav eksplodirala, pojasnjuje varstveni ornitolog Matej Gamser. FOTO: Osebni arhiv
Galebi se poleti in jeseni v notranjosti, kjer ni veliko vodnih površin, hranijo na poljih in smetiščih. Vsako jesen se na Dravsko-Ptujskem polju zadržuje več kot 5000 rumenonogih galebov, najdemo jih tudi drugod po notranjosti Slovenije, a v precej manjšem številu, do nekaj sto.
Ti galebi so prehranski oportunisti, najbolj pa jim tekne hrana živalskega izvora. Kadar so na njivah, tako ni bojazni, da bi ropali posevke. Toliko bolj jih premami traktor, ki orje ali brana njivo, saj imajo tam tako rekoč pogrnjeno mizo.
»Z naraščanjem populacije rumenonogega galeba lahko pričakujemo vse pogostejše prizore galebov na njivah. To bo oziroma je že stalen pojav tudi na gorenjskih ravnicah. Rumenonogega galeba so opazili celo v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp, blizu Češke koče nad Jezerskim, kamor ga je verjetno zaneslo močno neurje. Tudi na Bohinjskem jezeru je galeb reden gost,« pravi strokovnjak za proučevanje ptic.
Pri nas galebi ne gnezdijo na kmetijskih površinah. Te, kot je že omenil orintolog iz Doppsa, uporabljajo le za prehranjevanje in počitek, in še to samo v delu leta.
So galebi v mestih napadalni?
Galebi, ki gnezdijo v mestih, so že stalnica. Če se spomladi zadržujemo na strehi, na kateri je gnezdo, ga bomo kmalu zaznali, saj nas bo hotel odgnati z alarmnim oglašanjem in nizkimi preleti. Bolj ko se bomo gnezdu približali, bolj bo galeb postajal agresiven, lahko napade tudi z rafalom letečih iztrebkov in s kljunom v predel glave. Vsak z nekaj zdrave pameti bo že pred to stopnjo napada zapustil »galebji teritorij«, težava pa nastane, ko morajo na streho denimo serviserji klimatskih in drugih naprav; tem na Doppsu svetujejo, da opravilo prestavijo na obdobje, ko bodo mladiči odleteli in nevarnosti takšnih zračnih napadov ne bo več. Če to ni mogoče, naj se obrnejo na društvo, vsekakor pa naj imajo na glavi čelado. Galebi za ljudi niso nevarni. Nevarnost nam grozi le, kadar se znajdemo v neposredni bližini gnezda z mladiči. To pa se zgodi izredno redko.
Komentarji