Neomejen dostop | že od 9,99€
Pandemija doslej ni bila prepreka za nove rekorde na globalnem trgu umetnin. Osrednji dražbeni hiši na letni ravni še vedno ustvarita višji promet od marsikatere države z dna svetovne lestvice BDP, zagate pri organiziranju fizičnih prodaj pa izdatno blaži razmah zlate mrzlice v digitalnem brezprostorju, imenovane NFT. Tudi umetniki brez sleherne tržne zgodovine, a z veliko skupnostjo na družbenih omrežjih, lahko dosežejo rekorde, običajne pri prodaji del klasikov iz leksikonov umetnostne zgodovine.
Pričakovati je, da bodo nekje marca na portalu sejma Art Basel znova objavili krovni pregled dogajanja na svetovnem umetnostnem trgu za leto poprej, ki ga za ta osrednji umetnostni sejem in največjo švicarsko banko UBS tradicionalno podpisuje ustanoviteljica podjetja Arts Economics Clare McAndrew, a posameznih pogledov na ponovno galopiranje tega segmenta globalnega trga v minulem letu ne manjka že zdaj.
Kot je že nekakšen aksiom, najbogatejši v času pandemije postajajo še bogatejši, med finančnimi možnostmi na umetnostnem trgu pa jim meje več ne predstavlja nebo, ki je, kot vse pod njim, zapisano zakonom fizike. Drugo leto pandemije je namreč tudi na umetnostnem trgu odprlo ogromno digitalno investicijsko nišo brez dna; kratko in jedrnato jo označuje kratica, ki so jo snovalci Collinsovega slovarja angleščine izbrali za besedo leta 2021: NTF.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji