Zgodbe ljubljanskih vampirjev

Štirje prijatelji so se konec oktobra 2016 udeležili larp konvencije na Poljskem, kjer se jim je odprl svet žive igre vampirjev in nočnega življenja. Ker pri nas takih dogodkov še ni bilo, so ustanovili društvo Metuzalem, kulturno-umetniško društvo igralcev domišljijskih vlog, in začeli prirejati mesečna srečanja.

Med ustanovno četverico je tudi Rok Mioč, 26-letnik, ki je študij medicine obesil na klin, končal študij psihoterapije in nadaljeval na področju kognitivne znanosti. Z društvom Metuzalem so začeli organizirati tako imenovane elizeje, zborovanja vampirjev, na katerih se sestane sedem vampirskih družin, katerih zgodbe so prepletene s političnimi spletkami, dekadentnimi momenti ter nadnaravnimi in čarobnimi motivi. Čar igre je med drugim v tem, da je vampirski svet postavljen v kraj in čas, v katerem živimo navadni smrtniki, torej nikdar ne vemo, kdaj bomo postali žrtev njihovega ugriza.



Zgodba ljubljanskih vampirjev, ki se je začela s štirimi navdušenci, se je hitro širila. Marca 2017 so v kleti mladinskega centra v Črnučah organizirali prvo igro, udeležilo se je je 22 igralcev, danes pa na največje dogodke pride tudi sto vampirskih navdušencev. »Ljudje si pogosto ne znajo predstavljati, kaj larp pomeni. Najlažje to razložim na primeru gledališkega igralca, ki ima napisan scenarij, določen lik in izbran kostum. V larpu, tako kot v gledališču, igraš neki lik, za katerega imaš kostum in opis karakterja, nimaš pa scenarija,« pojasnjuje sogovornik. »Vnaprej določene zgodbe torej ni, je samo veliko likov s svojimi željami, posebnostmi in ambicijami, ki jih daš v isti prostor. Vsi so vključeni v ustvarjanje kontinuirane zgodbe in vsakič, ko se dobimo na larpu, napišemo novo poglavje knjige, ki se ji reče Emona by night.«

Pri vsakem larpu je ključno skupno ustvarjanje zanimivih zgodb in grajenje alternativne realnosti. FOTO: Davor Kirbiš

360-stopinjska iluzija

V Evropi so na tem področju vodilni Skandinavci. Tudi skupina Emona by night se drži nordijske zasnove, ki se od živih iger v drugih delih sveta razlikuje predvsem po tem, da dajejo velik poudarek poistovetenju z likom in karseda realni reprezentaciji fantazijskega sveta. V skrbno dodelan karakter se mora igralec tako vživeti, da s svojo igro res nekaj doseže. »Vse mora biti čim bolj podobno fantazijskemu svetu, na kateremu igra temelji,« razlaga Mioč. Na to pa vpliva več dejavnikov, od skrbno opremljenega prostora, natančnih kostumov, do dejstva, da v igri ne nastajajo prekinitve.

Roku Mioču je med drugim pomagal njegov študij, saj se je lahko bolj podrobno vprašal, kaj za neki lik pomeni vidik lastnega jaza. Kot pojasnjuje, vživljanje v lik poteka tudi na fizični ravni. »Spreminjanje glasu, načina in hitrosti govora, drže ter gibov, vse to pripomore k temu, da se lažje spraviš v lik, ki ga igraš. Gre za zgolj osnovne igralske tehnike.« Vse v igri je namenjeno pomoči igralcem, da se lažje poistovetijo z likom.

Kostumi, maske in vedenje, ki ne sodijo v časovno, geografsko ali idejno smer igre, lahko drugim pokvarijo razpoloženje, pojasnjujejo v skupini. Navsezadnje je eno temeljnih pravil vampirjev, da so med smrtniki neopazni, kršitev pa pogosto pomeni smrt. Emona by night je sicer postavljena v sodobnost, kar igralcem olajša ohranjanje doslednosti, vendar hkrati zahteva nekaj odgovornosti. »Igramo svet leta 2020. Če si mlad vampir, to pomeni, da si bil še pred kratkim navaden smrtnik, torej se v tem času ne moreš veliko spremeniti. Videti si lahko povsem normalno in ravno to je grozljivi element naše igre, saj nikoli ne veš, kdo izmed ljudi v tvoji bližini bi teoretično lahko bil vampir,« razlaga eden od ustanovnih članov ljubljanskega društva.

Alternativna realnost

Pri vsakem larpu je ključno skupno ustvarjanje zanimivih zgodb in grajenje alternativne realnosti. Velik poudarek je na socialni interakciji in vključevanju drugih igralcev v lastno zgodbo. Nam, običajnim smrtnikom je težko razumeti igro vlog. Kot pojasnjuje Rok Mioč, nihče, ki igre ni doživel, ne more povsem doumeti, za kaj gre: »Narava aktivnosti je takšna, da če nisi v igri, je samo videti smešno. Ljudje, ki jih poznaš, se pretvarjajo, da so nekdo drug. Kot gledalec ne moreš imeti te izkušnje, saj se od zunaj zdi, kot da imaš pred sabo slabe igralce.«

Čeprav pri larpu načeloma ni pravil, so okviri dogajanja in zgodbe jasno določeni. Poleg napotkov za igralce, ki določajo, kaj se v igri sme in kaj ne, obstajajo tudi pravila za like. Na začetku je razlika med likom in dejansko osebnostjo igralca manjša, nato se zgodi preobrat, razmišljati kot lik pa je verjetno ena težjih stvari, zato imajo predvsem novinci pri tem nemalo težav. Posebno pozornost namenijo prav razvoju lika skozi igro. Ohlapno zgodbo svojega karakterja določiš že na začetku: izvor, kaj bi rad dosegel in kakšen odnos imaš do drugih ljudstev ali ras, v sogovornikovem primeru do drugih vampirskih družin. Vsak nov igralec mora najprej ustvariti zgodbo povsem običajnega človeka, ki je živel svoje življenje, še preden je postal vampir. Nato sledi preobrazba, igralec pa se začne spraševati, v kakšno osebo bi se razvil njegov lik. Ko se začneš spraševati, kakšna oseba bi tvoj lik postal po preobrazbi v vampirja, se zanimivi del igre šele začne.




———
Avtorica je zaposlena v Delovnici.