Medtem ko so v središču pozornosti še vedno okuženi z novim koronavirusom, se zdi, kot da je preostalo zdravstvo zastalo. A ni tako. Res je, da zaradi epidemije delajo v prilagojenih razmerah, da so komunikacijo s pacienti preselili na telefon, elektronsko pošto in splet, a tudi sami opozarjajo, da naj tisti, ki potrebujejo zdravnika, s klicem ali elektronskim sporočilom ne odlašajo.

Pacienti k zdravnikom prihajajo posamično ob dogovorjeni uri, in kot je pritrdila Simona Potočnik Koščak, strokovna vodja zdravstvene nege v ZD Ljubljana Vič - Rudnik, je zato v čakalnicah zelo malo bolnikov, med stoli pa vseeno najmanj poldrugi meter razdalje. Redko se še zgodi, da bi prišel na vrata kdo s simptomi koronavirusne bolezni, pacienti občasno navedejo lažne podatke. »A zaposleni smo ustrezno zaščiteni in ravnamo, kot da je vsakdo okužen. Maske nosijo tudi pacienti, razen kadar mora zdravnik pogledati v usta,« dodaja.



Predvsem starejši zaradi strahu pred morebitno okužbo še vedno odlašajo z obiskom in pridejo že oslabeli oziroma z zelo poslabšanim stanjem, zato poudarja, naj ne čakajo. »S pacienti smo skušali komunicirati tudi prek skypa, a se ni prijelo. Zlasti starejši tehnologije ne obvladajo dovolj. Nam pa tudi oni vse pogosteje pišejo in se naročajo po elektronski pošti ali to storijo njihovi bližnji. Zaradi pogostejšega komuniciranja po telefonu in mailu smo zdravstveni delavci bolj obremenjeni, takšna obravnava na daljavo pa prinaša tudi več negotovosti in odgovornosti, tako je veliko težje odločati o diagnozi, vselej ostane nekaj dvoma,« priznava.

Za družinsko zdravnico Špelo Tevžič, prav tako iz zdravstvenega doma na Viču, je najtežja obravnava pri pacientih, ki jih še nikoli ni srečala. Na pregled v ambulanto naročijo tudi osebe z različnimi bolečinami, neurejenim krvnim tlakom, oteklinami ali zatrdlinami, sumljivimi kožnimi znamenji in drugimi stanji, ki jih ni mogoče oceniti na daljavo. »V drugem valu epidemije imamo celo še več obravnav kot pred epidemijo. Vedno več je psiholoških stisk, ki se lahko kažejo tudi v obliki somatskih težav. Veliko je dela z odgovarjanjem na elektronska sporočila in izdajanjem receptov za kronične bolezni. Mnogi vsak dan ostajamo v ambulanti tudi po koncu ordinacijskega časa, da uredimo vse, kar je treba,« opisuje delovnik Tevžičeva, ki ima 1600 pacientov, veliko od njih je stareših, zato je številka krepko nad normativom, ki ga priporoča stroka.

»A vsi se trudimo, da pacienti dobijo obravnavo, če jo potrebujejo. V drugem valu potekajo na primarnem nivoju vse dejavnosti razen preventive, še vedno pa izvajamo preventivo nosečnic in otrok, vsa cepljenja in preventivne presejalne programe. Če nas pacienti ne dobijo po telefonu, naj se na nas obrnejo po elektronski pošti,« dodaja.


 

Obravnave na daljavo tudi v prihodnje

Tudi Zdravstveni dom v Metelkovi ulici je te dni podobno kot v spomladanskem valu epidemije kakor skrbno varovana hiša. Čakalnice so prazne, čas med obveznimi cepljenji pa je tako odmerjen, da nismo srečali nobenega pacienta. Po besedah Tatjane Grmek Martinjaš, tamkajšnje vodje zdravstvenega varstva predšolskih otrok, šolskih otrok in mladine, pediatri ali šolski zdravniki v tem času obravnavajo okoli 25 pacientov na dan.

Največ zaradi poškodb, okužb zgornjih dihal, ki niso povezane s covidom-19, vnetij ušes, poslabšanja kroničnih bolezni, kot so astma, atopijski dermatitis in glavobol, ali akutnih kirurških stanj, kakršno je vnetje slepiča. Ta čas so najbolj zdravi vrtčevski otroci, saj jih približno tri četrtine ne obiskuje vrtca, a skrb vzbuja ugotovitev sogovornice o šolarjih: »V zadnjih tednih predvsem med srednješolci opažamo več tesnobnosti, depresivnih motenj, motenj pozornosti. Nekateri šolarji se le stežka pripravijo oziroma motivirajo za šolanje in delo od doma.« Prav tako opažajo več poslabšanj ostrine vida in napotitev k oftalmologu.

Kar nekaj dela se je preselilo na splet. Elektronsko, denimo, izdajajo različne listine, napotnice, redne recepte, potrdila za bolniško odsotnost z dela ... Tudi v prihodnje bi po njenih besedah kazalo ohraniti denimo obravnave zdravstvenih težav, ki jih na daljavo še lahko opravijo strokovno in varno. »S tem se bistveno poveča naša dostopnost, dodatno pa omogočimo več časa za pregled v ambulanti tistim pacientom, ki pregled potrebujejo.«

Pediatrinja Jerneja Ahčan pripoveduje podobno. Pri zdravih otrocih opravljajo vse sistematske preglede do enega leta, vsa cepljenja po rednem programu, vendar zaradi strogih varnostnih ukrepov za vsakega porabijo več časa. Potem je tu kurativa bolnih.



»Če imajo težave, a niso simptomi covida-19, po telefonu opravimo krajši ali daljši posvet, odvisno od resnosti težav, starši nam po mailu pošljejo fotografijo in podobno. Bolne otroke z vročino in prehladnimi simptomi oziroma tiste, pri katerih je zelo velika verjetnost, da so okuženi z novim koronavirusom ali pa zaradi zdravstvenega stanja ne morejo čakati na rezultat brisa, napotimo v posebno covidno ambulanto za otroke v enoti Črnuče. Tiste, ki ne potrebujejo takojšnjega pregleda, napotimo na odvzem brisa na Metelkovi. Če je rezultat negativen, pridejo naslednji dan k nam na pregled. Če je pozitiven, jim damo nadaljnja navodila. Kadar ima otrok izpuščaje, ga sprejmemo v posebni izolacijski sobi,« našteva različne vrste obravnave sogovornica.

Pri diagnozi na daljavo pomaga, da paciente poznajo, komunikacija s starši je zato lažja in vedo tudi, koliko lahko zaupajo njihovi presoji. »Toda povsem drugače je, če imaš otroka v ambulanti, takoj vidiš, koliko je prizadet, kakšno ima barvo kože, med pogovorom izveš še kaj, kar utegnejo starši prezreti ali pozabijo povedati. Na daljavo včasih porabimo veliko več časa kot v živo, zato primarno ostaja pregled v živo,« pravi. Trenutno se pojavljajo otroške bolezni z izpuščaji, vnetje grla in angine, tudi različne virusne bolezni.
 

Predporodno varstvo na visoki ravni

Kaj pa ranljive skupine, kot so nosečnice in porodnice? »Ohranili smo vse najpomembnejše preglede in laboratorijske preiskave. Uvedli smo posvet po telefonu in elektronski pošti, zlasti za obdobja, ko smo preglede izpustili, zaradi česar se ni povečalo število neodkritih zapletov pri nosečnicah. Tudi za nosečnice s povečanim tveganjem za zaplete se število pregledov ni zmanjšalo, predporodno varstvo je ostalo na visoki ravni,« povzema obravnavo v pandemičnem letu specialistka ginekologije in porodništva in profesorica Nataša Tul Mandić iz Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna. Med največjimi spremembami je bilo to, da so morale nosečnice na pregled prihajati brez partnerja. Nosečnice, ki zbolijo za covidom-19, napotijo v posebne ambulante v ljubljanski porodnišnici.



Nujne in redne preventivne preglede je treba opraviti v živo, drugače v porodništvu in ginekologiji ne gre, dodaja sogovornica. Po telefonu običajno sporočajo le izvide laboratorijskih preiskav. »Tudi če ženska želi podaljšanje recepta za kontracepcijo, si mora izmeriti krvni pritisk in težo ter sporočiti, kako se počuti, šele nato ji predpišemo tabletke na daljavo. Pa še to le, če od zadnjega pregleda ni minilo več kot tri leta in so brisi materničnega vratu normalni. Občasno napišemo na daljavo kakšno napotnico, a to ni redna praksa, ker je večinoma treba prej opraviti pregled,« je pojasnila.

Letos se je zmanjšalo število pregledanih žensk na uro, toda to je bilo po njenih besedah pred pandemijo večinoma pretirano visoko. Kjer je mogoče, so podaljšali delovni čas ali povečali število ambulant, je pa res, da imajo žensk po 65. letu v njihovih ambulantah razmeroma malo in da te se težje prilagodijo na komunikacijo na daljavo.

Po spletu uspešno potekajo šole za starše, sogovornica, tudi terapevtka medicinske hipnoze, po skypu opravlja medicinsko hipnozo, za katero ugotavlja, da ljudem zelo ustreza, saj so v domačem okolju bolj sproščeni. Kaj od telemedicine bi kazalo ohraniti še po koncu epidemije? »Posvete, sporočanje in komentiranje izvidov, deloma šole za starše, terapije z medicinsko hipnozo.«