Medtem ko poskušamo na svet medmrežja z vsemi mogočimi pastmi vred pripraviti najmlajše, pogosto ugotavljamo, da je na tem področju ranljiva vsa populacija, in to se je še posebej razgalilo v zdajšnjih razmerah, ko se velik del življenja odvija po različnih spletnih kanalih. Med tistimi, ki so pahnjeni v ta svet, so tudi starejši, torej ljudje, ki so večino življenja preživeli s tradicionalnimi mediji, zdaj pa so, na družbenih omrežjih, denimo, izpostavljeni množici nefiltriranih informacij.
Babica na facebooku se zdi dobra rešitev za ohranjanje stikov z družino v času, ko so ti zaradi ukrepov za zajezitev širjenja epidemije večinoma prekinjeni, toda kmalu se zgodi, da trči na množico informacij tudi v zvezi z virusom in cepljenjem, in nenadoma sledi skupinam, ki širijo polresnice, sodeluje s komentarji, ne pomagajo več nobena opozorila njenih bližnjih o tem, kako delujejo takšna omrežja ...
Prav facebook je med starejšimi, ki so pogosto računalniško slabo pismeni in informacijsko-komunikacijsko manj vešči, kot ugotavlja psihologinja
Špela Reš s centra pomoči za zdravljenje odvisnosti od interneta Logout, najbolj priljubljeno družabno omrežje. Svežih podatkov o uporabi v Sloveniji sicer nimamo, zadnji iz Valiconove raziskave, objavljene pred približno enim letom, pa kažejo, da ima profil na vsaj enem družbenem omrežju 82 odstotkov prebivalcev, starih od 16 do 74 let, torej nekaj več kot 1,25 milijona prebivalcev, še malenkost več jih uporablja storitve klepeta.
Facebook je starostno najbolj uravnotežen in ga po Valiconovi anketi, v kateri je konec leta 2019 sodelovalo več kot 11.000 prebivalcev, uporablja 16 odstotkov ljudi, starih 61 let in več. Bistveno večji delež ugotavljajo mednarodne analize, ki pravijo, da ga uporablja več kot 40 odstotkov starejših od 65 let; v zadnjih letih je bila to po ugotovitvah švicarske raziskave o družbenih omrežjih med starejšimi celo najhitreje rastoča skupina na facebooku. Še pred pandemijo so med osrednjimi vzroki, da so se mu pridružili, navajali zmanjšanje družbene izolacije in osamljenosti ter željo, da bi se tudi tako povezali z družinskimi člani.
Vedenje, ki izhaja iz osamljenosti
Da se starejši, ki so zlasti zdaj pogosto sami in izolirani od družbe, povezujejo v skupnosti, je vsekakor pozitiven učinek, hkrati pa skriva pasti. Špela Reš iz Logouta navaja, da so prav zaradi tega, ker so osamljeni, imajo pogosto nižji socialnoekonomski status, so slabega zdravja in jih pestijo še številne druge stiske, na spletu še bolj ogroženi.
Starejši iščejo na spletu predvsem informacije in spremljajo novice ter komunicirajo z družino, približno desetina jih uporablja družbena omrežja. FOTO: Jure Eržen/Delo
Koliko starejših je zasvojenih z internetom, ni znano, sogovornica pa izhaja iz splošne ocene, da je v populaciji uporabnikov od tri do pet odstotkov takih, ki so v nevarnosti, da jih bodo zaslonske vsebine zasvojile. Na Logoutu poznajo tudi primere zasvojenosti med starejšimi, čeprav sodijo bolj v skupino tveganja za razne spletne goljufije. »Poznamo primere, ko so odrasli otroci poklicali zaradi ostarelih staršev, ki so se v spletnih klepetalnicah zapletli in pošiljali denar goljufom, ki so obljubljali ljubezenske, družabniške ali finančne usluge, in to visoke zneske. Takšno vedenje izhaja iz osamljenosti,« pravi Špela Reš.
Zadnje leto, ki so ga zaznamovali ukrepi za zajezitev pandemije in stiske, povezane s tem, se močno odraža tudi na Logoutovi statistiki: lani so v primerjavi z letom prej opravili za tretjino več svetovalnih ur in imeli za 20 odstotkov več svetovancev, vsega skupaj 520 (v številko prištevajo tudi njihove svojce). Za primerjavo: med letoma 2018 in 2019 je bilo povečanje slednjih petodstotno. Veliko tistih, ki jim svetujejo, je resda mlajših od 18 let – kar 40 odstotkov, drugi so starejši mladostniki, odrasli; najstarejši pa so stari več kot 70 let.
Starejši po izkušnjah sogovornice iščejo na spletu predvsem informacije in spremljajo novice ter komunicirajo z družino, približno desetina jih uporablja družbena omrežja. »V praksi opažam, da je to predvsem facebook ali kakšna klepetalnica, kjer iščejo stike, morda partnerje. Zabavne vsebine pa še vedno spremljajo predvsem na televiziji.«
Ker gre za generacijo, ki je odraščala in živela s tradicionalnimi mediji, je zelo verjetno, da tudi spletne medije dojemajo na podoben način. »Vemo, da so bolj rigidni v razmišljanju, tudi če slišijo, da so na internetu lažne novice, da lahko vsak objavlja, kar hoče, je vprašanje, če to upoštevajo. Poleg tega se morda ne zavedajo sistema mehurčka, po katerem delujejo omrežja; ko začnejo spremljati neko vsebino, jim ponujajo samo še variacije na to temo,« opozarja Špela Reš.
Pri mlajših zasvojenost, pri odraslih prekomerna raba interneta
Pri Logoutu opažajo več zasvojenosti med mlajšimi uporabniki spleta (v tem programu imajo tudi največ svetovancev), pri odraslih in starejših je več težav zaradi prekomerne rabe interneta (gre za ljudi, ki ob tem, da veliko časa preživijo za zasloni, še vedno opravijo vse drugo). Tretji program pa je osredotočen na rizična spletna vedenja in je namenjen žrtvam spolnih spletnih zlorab ali spletnih goljufij. Prvi program in tretji program trajata po eno leto, za vse tiste, ki zaznavajo težave zaradi prekomerne rabe interneta, pripravijo deset srečanj, na katerih jim pomagajo organizirati čas.
Splošno nezaupanje v institucije
Ilija Tomanić Trivundža s katedre za medijske in komunikacijske študije fakultete za družbene vede tega ne pogojuje generacijsko, ampak zatekanje k polresnicam, ki se širijo na družbenih omrežjih, pripisuje predvsem izgubi zaupanja v institucije. »Zlasti starejši, ki so živeli v času socializma, so bili skeptični do medijev in so se naučili brati med vrsticami, zato se morda celo bolj zavedajo, da ne smejo verjeti komurkoli. Mislim, da je to bolj povezano z izgubo zaupanja v institucije, ki je značilno za naš čas. Če ne zaupajo institucijam, nosilcem političnih funkcij in tradicionalnim medijem, poiščejo informacije drugje,« je dejal Tomanić. Pri tem, da se ne zavedajo načina delovanja družbenih omrežij, ki jih ukalupijo v določene vsebine, niso nič drugačni od drugih skupin prebivalstva – tega se vsi premalo zavedajo, a tudi če se, težko naredijo kaj zoper to.
FOTO: Jure Eržen/Delo
Kljub temu ni dvoma, da so starejši praviloma informacijsko manj pismeni. Na Zvezi društev upokojencev Slovenije so že pred dobrim desetletjem začeli akcijo računalniškega opismenjevanja in za dosežek štejejo že, da so dosegli 60-odstotno dosegljivost svojih društev po elektronski pošti. »Je pa epidemija pokazala primanjkljaje v znanju pri elektronskem povezovanju,« je drugo plat zgodbe predstavil
Milan Osterc z ZDUS. V zadnjem času je kar nekaj društev oblikovalo spletne strani in profile na facebooku ter tako povezalo ljudi, še vedno pa so velike razlike med podeželjem in mesti. Tudi Osterc opaža, da so starejši pri uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije razpeti med kontradiktornimi mnenji in ne vedo, komu verjeti, kar je mogoče pripisati tudi slabemu poznavanju elektronskih medijev.
Na stara leta še na zoom
Miha Kržič, ki na Univerzi za tretje življenjsko obdobje vodi računalniško izobraževanje in spoznavanje novih tehnologij, ugotavlja, da imajo starejši zelo različen odnos do družbenih omrežij. Marsikdo jih je že pred tem izobraževanjem poznal in uporabljal, številni so se z njimi šele začenjali seznanjati in so se jih nato odločili uporabljati. Veliko pa je tudi takih, ki jih zavračajo, saj menijo, da je to zapravljanje časa ter da na družbenih omrežjih pravzaprav ni nič zanimivega, nekateri so izpostavili tudi problem varnosti in zasebnosti.
Tisti, ki so jim naklonjeni, vidijo po Kržičevih izkušnjah prednosti predvsem v pridobivanju zanimivih informacij, ohranjanju stika z družino, prijatelji in znanci, navezovanju novih stikov, kratkočasenju ter sodelovanju pri številnih zanimivih facebook skupinah, na teme, ki jih zanimajo. Kot je posebej poudaril, so to izkušnje iz preteklih let, v tem študijskem letu družbenih omrežij še niso obravnavali.
Tiste, ki si izberejo to izobraževanje, zanima predvsem splošna uporaba interneta in računalnika, pametnih naprav ter programov in storitev, ki jih potrebujejo v vsakdanjem življenju, kot so elektronska pošta, spletno bančništvo, spletno nakupovanje, nameščanje programske opreme, novosti iz sveta IKT, spoznavanje družbenih omrežij … Kot je dodal Kržič, dajejo pri tem poudarek uporabnosti ter predvsem varni rabi interneta.
V času šolanja na daljavo so tudi študentje univerze za tretje življenjsko obdobje preklopili na zoom, ne sicer že spomladi, so pa konec avgusta, ko so se še lahko dobili v živo, začeli pripravljati izobraževanje o orodjih za videokonferenčna srečanja. »Zanimanja je bilo ogromno, vse skupine so bile polne,« je povedal Kržič. To jim je vsekakor koristilo, saj so bili jeseni zares prisiljeni preklopiti na šolanje na daljavo. Od 23 računalniških skupin jih je tako ostalo še 22, ni pa to pravilo za vse, saj mnogim študentom takšen način ne ustreza.
Komentarji