Zakaj imajo milijarderji radi časnike

Marc Benioff, direktor in soustanovitelj visokotehnološkega podjetja Salesforce.com, in njegova žena Lynne bosta za 190 milijonov dolarjev kupila revijo Time. Sloviti ameriški tednik s 95-letno zgodovino bo tako po komaj osmih mesecih dobil nova lastnika, zakonca – trdita, da je to njun osebni nakup in ne del investicij Saleforce.com – sta se pridružila skupini multimilijonarjev, ki se kitijo z lastništvom medijev.

Prva obljuba zakoncev Benioff je bila, da se ne bosta vpletala v delovni proces uredništva in novinarske odločitve, prav tako da ne bosta spreminjala vodstvene ekipe. »Moč revije Time je bila vselej v unikatni sposobnosti pripovedovanja zgodb o vsakdanjih temah, ki vplivajo na vse nas in nas hkrati povezujejo,« je Marc Benioff zapisal na twitterju.



Revijo je imenoval »zakladnica naše zgodovine in kulture«, ki da jo neznansko spoštuje, izvršni urednik Tima Edward Felsenthal pa je v uradni izjavi poudaril, da ekipa z vznemirjenjem pričakuje začetek novega poglavja v zgodovini. Zaupanje jim vliva, kot je dodal, zlasti zaveza novih lastnikov k ohranjanju visokih novinarskih standardov in spoštovanje njihovega dosedanjega dela pri posodabljanju blagovne znamke. Posel bo sklenjen, ko bodo dali dovoljenje za to regulatorni organi, predvidoma v 30 dneh.
 

Bogati in vplivni

Prvi tednik v ZDA (leta 1923 sta revijo Time ustanovila novinarja in urednika Briton Hadden in Henry Luce) ima v zadnjem času burno lastniško zgodovino. Korporacija Meredith je podjetje Time, katerega del je tudi istoimenska revija, kupila pred osmimi meseci za 2,8 milijarde dolarjev. Marca je oznanila, da išče kupce za štiri revije – Time, Fortune, Money in Sports Illustrated. Cilj, da jih bodo prodali do jeseni, bo, kot kaže, za zdaj dosegla le s prvo.



Lynne in Marc Benioff – revija Forbes je ocenila vrednost njegovega premoženja na 6,7 milijarde dolarjev – sta se tako pridružila skupini multimilijonarjev, ki so investirali v medije. Med njimi je najpremožnejši Zemljan Jeff Bezos, imetnik dobrih 160 milijard premoženja. Lastnik Amazona, ki ga je revija Forbes uvrstila na peto mesto najvplivnejših ljudi na svetu, je pred petimi leti za 250 milijonov dolarjev kupil Washington Post, istega leta je podobno potezo napravil John W. Henry, večinski lastnik bostonske bejzbolske ekipe Red Sox, z nakupom dnevnika Boston Globe (za 70 milijonov dolarjev). Lani je Laurene Powell Jobs, soproga leta 2011 preminulega soustanovitelja podjetja Apple Steva Jobsa, svojo lastnino oplemenitila z deležem v reviji Atlantic, »biotehnološki« milijonar Patrick Soon-Shiong pa je junija kupil Los Angeles Times.

Med multimilijarderje, ki imajo radi medije, se kajpak uvršča tudi Warren Buffett, trenutno »vreden« slabih 90 milijard dolarjev. Šef Berkshire Hathawaya v poslovnem svetu velja za sinonim uspešnega investitorstva, doslej so bile pod njegovim okriljem številne medijske skupine, kot so 21st Century Fox, Media General, Libery Media, Lee Enterprises …
 

Kupovanje integritete

Kaj bogataše privlači v industriji z ne prav svetlo prihodnostjo? Nespametnih naložb jim skoraj ni mogoče pripisati, težko si je tudi predstavljati, da bi lahko s tiskanimi mediji, ki jim napovedujejo propad od pojava medmrežja, prišli do bajnega zaslužka. Eden izmed odgovorov, ki jih na navedeno vprašanje dajejo analitiki na spletni strani Investopedia, je v nizki ceni, ki jo povzročata padanje naklade in upad prihodkov od oglaševanja. Drugi odgovor je v dolgoročnosti: vsak cent, vložen v tiskani medij, se bo čez čas povrnil z digitalnimi edicijami. Še bistveno verjetnejši je odgovor, da si z njimi kupujejo tisto, kar si je z denarjem težko kupiti – integriteto in vpliv. Navsezadnje je Bezos kupil časopis, ki stoji za afero Watergate, Henry pa časnik, ki je razkril spolne zlorabe v ameriški katoliški cerkvi. Buffett pa verjame predvsem v moč medijev na lokalni ravni.
 

Odstotek nazaj v skupnost

Buffett poleg po investitorskih spretnostih slovi po odločitvi, da bo večino premoženja dal v dobrodelne namene (do zdaj je podaril več kot 30 milijard dolarjev). Tako ima nekaj skupnega z Bezosom in navsezadnje Benioffom. Bezos in njegova soproga sta pred kratkim namenila dve milijardi dolarjev za pomoč brezdomnim družinam ter vzpostavitev brezplačnega in neprofitnega šolanja v skupnostih z zelo nizkimi prihodki. čeprav to ni njegova edina donacija, velja med milijarderji za začetnika na področju filantropije.

Kot filantrop se predstavlja tudi 54-letni podjetnik judovskega porekla Marc Benioff, ki je leta 2000 uvedel model 1-1-1, pri čemer podjetje odstotek izdelka, odstotek lastniškega kapitala in odstotek delovnega časa zaposlenih vrne v skupnost. Njegovemu zgledu je sledilo več kot 700 podjetij. Precej sta v dobrodelne namene prispevala tudi zakonca Benioff; osredotočila sta se predvsem na izboljšanje javnega izobraževanja in zdravstvenega varstva otrok.