Že dolgo je himalajska legenda številka ena. Prvi človek na svetu, ki je splezal na vseh 14 osemtisočakov, in prvi (s prijateljem Habelerjem), ki je osvojil Everest brez uporabe dodatnega kisika. A tu se ni ustavil. Prehodil je puščave in Antarktiko, napisal več kot 60 knjig, odpiral muzeje, iskal Jetija, snemal filme in okoljsko ozaveščenost v imenu Zelenih na prelomu tisočletja kot poslanec predstavljal v evropskem parlamentu. Trenutno je na svoji zadnji odpravi, na kateri bo za nekaj dni obiskal države z močno alpinistično skupnostjo ter jim predstavil svoje izkušnje. Povsod bo to njegov zadnji javni nastop, »moje slovo od gorniške skupnosti«, je povedal na tiskovni konferenci.

Messnerjev festival Zadnja odprava (The Final Expedition) uvodni dogodek sezone, katere rdeča nit je odnos človeka do narave, sicer pa se eden največjih alpinistov vseh časov v našo osrednjo kulturno hišo vrača po šestih letih. Njegova Zadnja odprava združuje vse njegovo življenje, védenja in izkušnje o tradicionalnem alpinizmu, ki ga vidi kot napetost med človekom in naravo. »V zadnjih 30 letih se je zgodilo ogromno sprememb; plezanje po umetnih stenah je postalo olimpijska disciplina, vzponi na najvišje vrhove sveta – posebni paketi, pripravljene smeri – pa način potrošništva.« Prva postaja festivala naj bi sicer bila Nova Zelandija, v spomin na Edmunda Hillaryja, človeka, ki je prvi osvojil najvišjo goro sveta, a potem je prišla epidemija. Zdaj je tu, v Ljubljani, in čeprav gre za splet okoliščin, je to vendarle tudi poklon slovenskemu alpinizmu, ki je po njegovih besedah prevzel svetovno vodstvo od Poljakov.

S Petrom Habelerjem sta – prva brez dodatnega kisika – osvojila vrh Everesta 8. maja 1978. Foto Reuters

»Svojo lastno zgodbo bom prepletel z zgodbami drugih alpinistov in s tem predstavil zgodovino in vizijo tradicionalnega alpinizma ter tako prenesel izročilo prihodnjim generacijam. Želim poudariti pomen človeka v stiku z naravo. Šele ko se soočimo z njeno mogočnostjo, spoznamo, kako neznatni smo. Takrat se začnemo spreminjati in spreminjati svoj odnos do nje. Borim se, da se gore pusti take, kot so; divje in nevarne.«

O strahu in pogumu

V Cankarjevem domu bo prikazal nekaj filmov in jih pospremil s kratkimi predavanji. Nocoj bodo predvajali film Še vedno živa o gorski drami na najvišji gori Keniji, jutri je na sporedu film Everest! Najvišji cilj, o tem, kako sta s Petrom Habelerjem osvojila vrh Everesta 8. maja 1978, v soboto pa Sveta gora o reševanju novozelandskih alpinistov, pod vodstvom Petra Hillaryja. Osrednji dogodek bo nedeljski večer, ki bo namenjen multivizijskemu predavanju, v katerem bo Messner spregovoril o svojem življenju, strahu, pogumu, strasti in minevanju.

Sedeminsedemdesetletni Messner bo s svojim festivalom obkrožil ves svet: Južna Amerika, Severna Amerika, Avstralija, nazadnje pa tudi po Evropi, ki je zibelka svetovnega alpinizma. Že dogovorjeni termini v ruskih mestih pa po njegovih besedah odpadejo.

Reinhold Messner z ženo Diane Schumacher živi v enem od svojih muzejskih gradov v bližini Bolzana. FOTO: Jure Eržen

»Posebej smo lahko počaščeni, da svoj festival začenja prav tukaj,« je včeraj dodal alpinist Viki Grošelj in spomnil na njegov prvi obisk Ljubljane pred natanko pol stoletja, ko je preplezal Manaslu in se je z njim takrat pogovarjal danes že pokojni alpinist Aleš Kunaver. Sicer pa znanstvo in prijateljstvo s slovenskimi alpinisti trajata od leta 1983, ko je v južni steni Manasluja umrl Nejc Zaplotnik, Messner pa je poiskal slovensko odpravo v Katmanduju in ji izrekel sožalje. »Od takrat sodelujeva. Nazadnje sva skupaj nastopila celo v gledališču [pred desetletjem sta se v predstavo APT Smer: nevidna mesta javljala prek satelita],« je še povedal Grošelj, ki je tudi prepričan, da se južnotirolski kolega morda uradno poslavlja, zagotovo pa v Sloveniji ni zadnjič.