Začnite, ko boste pripravljeni!

Trideset odstotkov novoletnih zaobljub je pozabljenih, še preden mineta prva dva tedna novega leta. A to ne pomeni, da pozneje pade v vodo vsaka zaobljuba, kako bomo prenehali kaditi, jedli zdravo in odplačali stare dolgove. John C. Norcross, profesor psihologije na Univerzi v Scrantonu v ameriški zvezni državi Pensilvanija, ki natančno proučuje novoletne zaobljube, je poudaril, da sta dolgoročni študiji pokazali, da se jih uresniči od 40 do 46 odstotkov v naslednjih šestih mesecih, kar je impresivna številka. Profesorjeva dognanja so nam lahko v pomoč, da lažje uresničimo katerega od zastavljenih ciljev ob skoku v novo leto.

Prvič: namesto da smo zaskrbljeni zaradi preteklega neuspeha, moramo vedeti, da je sprememba vedenja kot učenje veščine. Ste se kdaj učili inštrument in doživeli neuspeh? Seveda, pravi profesor, »toda ta neuspeh ste doživeli kot del učenja«. Ključ je torej v spremembi rutine. In potrpežljivosti.

Drugič: večja verjetnost je, da nam bo uspelo, če so naši cilji kratkoročni. Tudi če si prizadevamo za boljše zdravje na dolgi rok, je to treba prenesti v sedanji trenutek: kaj imamo od tega tukaj in zdaj.

Tretjič: prijatelji, socialna podpora, nihče ni rad sam. Če imamo ob sebi nekoga, ki bo šel z nami na to pot, bo laže. Skupaj smo močnejši.

Četrtič: izogibati se moramo tistemu, kar nas odvrača od cilja, naj bo to okolje, priložnost ali človek. Če sladico redko jemo doma, ne moremo pa se ji upreti v restavraciji, se nekaj časa izogibamo obrokom tam.

Petič: raziskave so pokazale, da ni tako pomembno, kdaj začnemo. Dnevi s simbolnim pomenom minimalno izboljšajo možnosti za uspeh. Norcross pravi, začnite, ko boste pripravljeni. In dodaja, naj ne zavlačujemo zaradi tako imenovanih posebnih dni.

No, temu se že reče prokrastinacija in je tudi ena od pogostejših zaobljub (da tega ne bomo več počeli). Tako ali tako, je ugotovil profesor, so si naše zaobljube nenavadno podobne. Med istimi se vrtimo desetletja.