Fenomen Wima Hofa, ki je obsedel tudi Slovence

Po besedah kardiologa Boruta Juga je tveganje največje za srčne bolnike, podhladijo pa se lahko tudi neizurjeni, a zdravi posamezniki.

Galerija

Vse več ljudi se v zimskih mesecih podaja na kopanje, plavanje ali zgolj potop v ledeno mrzle reke, jezera, potoke, kar opisujejo kot osvobajajoče dejanje. FOTO: Kerem Yucel/AFP

Saša Bojc

31. 3. 2022 | 12:00

31. 3. 2022 | 15:44

10:18

A+A-

Ni mogoče prezreti, da se vse več ljudi tudi pozimi in v mrazu podaja na kopanje, plavanje ali zgolj potop v ledeno mrzle reke, jezera, potoke, kar opisujejo kot osvobajajoče dejanje. Mnogi ravnajo po metodi svetovno znanega nizozemskega ekstremista Wima Hofa, ki sam sebe imenuje Ledeni mož, vendar že v bližnji preteklosti najdemo njegove predhodnike. A kakšno je pravzaprav zdravstveno tveganje pri tem nenavadnem fenomenu, ki je obsedel tudi Slovence?

V 19. stoletju je nemški duhovnik Sebastian Kneipp uvedel knajpanje, Švicar Arnold Rikli pa je podobno zdravilišče kot na Bledu sredi 19. stoletja odprl tudi v Trstu, kjer je ordiniral v zimskih mesecih. Iz vroče savne se v mrzlo kopel potapljajo Finci, v ledenih rekah se kopajo oziroma plavajo tudi prebivalci Sibirije. Prof. dr. Borut Jug, predstojnik kliničnega oddelka za žilne bolezni na ljubljanskem UKC, metodo Wima Hofa odsvetuje predvsem srčno-žilnim bolnikom, pa tudi telesno nepripravljenim, čeprav zdravim ljudem. Za zdaj nimajo nobenih trdnih dokazov, da bi takšne podvige z medicinskega vidika priporočali.

V Nedelu smo brali zgodbo dvajsetletnega mladeniča, ki se je celo zimo kopal v ledeno mrzli Sori in se lahko pohvali, da je petnajst minut zdržal v vodi s temperaturo dve stopinji Celzija. Početje se zdi skregano z zdravo pametjo, kaj pravite vi?

Da čedalje več ljudi sledi Wimu Hofu, opažamo tudi zdravniki, celo srčni bolniki nas sprašujejo, ali so te vrste podvigi primerni zanje. Srčno-žilnim bolnikom to seveda odsvetujemo, odsvetujemo pa tudi »povprečnemu« posamezniku, torej nenatreniranemu oziroma telesno nepripravljenemu, čeprav zdravemu človeku. Res je, da mlajši in zdrav organizem lažje prenese skrajne obremenitve, kot je potopitev v zelo mrzlo vodo, pri srčnih bolnikih pa je odziv srca in žilja okrnjen. Mrzla voda spodbudi sproščanje adrenalina v vegetativnem živčevju, povzroči skrčenje žilja v podkožju in zveča periferni upor, kar je za bolno srce prevelik zalogaj in predvsem zelo tvegan.

Za zdaj ni trdnih dokazov, da bi takšne podvige z medicinskega vidika priporočali, poudarja Borut Jug. FOTO. Osebni arhiv

Toda kopanje v mrzli vodi ni nekaj novega. Kaj so pokazale do zdaj znane prakse?

Na voljo je nekaj zanimivih raziskav, ki kažejo, da pri izbranih posameznikih te metode lahko krepijo zdravje. Kratkotrajni stik z mrzlo vodo, na primer hladen tuš, razumemo kot neke vrste 'ugoden' stres za organizem, ki dolgoročno lahko krepi telo. Posamezniki, ki prakticirajo hladno prho, poročajo o manj prehladnih obolenjih kot tisti, ki se prhajo s toplo vodo. Finci podobno trdijo za savnanje, ki naj bi nekako 'treniralo' žilje in s tem prispevalo k manjšemu tveganju za nastanek srčno-žilnih bolezni. Vendar je treba poudariti, da to velja izključno za zdrave posameznike. Odziv bolnega kardiovaskularnega sistema na temperaturne skoke je neustrezen in lahko vodi v poslabšanje bolezni. Že hitra hoja na mrazu ali kidanje snega na mrazu lahko poslabšata srčno bolezen.

Kaj pa se dogaja v človeškem telesu ob takem potopu in v kateri minuti morebiti lahko nastopi smrt?

Pri povprečnem človeku v vodi, ki ima od 2 do 5 stopinj Celzija, hipotermija lahko nastopi zelo hitro, v desetih do dvajsetih minutah, odvisno od konstitucije, starosti, telesne pripravljenosti in drugih značilnosti posameznika. Metoda Wim Hofa hkrati zajema meditacijo in ciklično hiperventilacijo, slednja pa lahko vodi v izgubo zavesti, kar dodatno povečuje tveganje te prakse, na kar opozarja tudi Hof sam. Hof je izrazil iskreno željo, da se njegova metoda karseda znanstveno razišče, a so večino raziskav opravili na njem in drugih posameznikih, ki so predani metodi, kar pomeni, da so posledice proučevali na zelo omejeni skupini ljudi. Vsekakor je specifičen odziv Wima Hofa na ekstremne temperature z znanstvenega in medicinskega vidika zelo zanimiv in vreden proučevanja, pri »povprečnih« in nenatreniranih ljudeh pa obstaja realno tveganje, da zapadejo v hipotermijo.

Hipotermija ali podhladitev

Hipotermija oziroma podhladitev nastopi s padcem telesne temperature pod 35 stopinj Celzija oziroma pod našo telesno temperaturo. Kot navaja spletna stran NIJZ, blaga hipotermija lahko vpliva na naše dojemanje in presojanje nevarnosti, kar vodi v napačne odločitve in kot posledica tega do nepopravljivih sprememb s hudimi okvarami ali smrtjo.

Zgodnji simptomi hipotermije se kažejo z drhtenjem, utrujenostjo, nerodnostjo in zmedenostjo. Ko telo izgublja vse več toplote, se lahko drhtenje ustavi, koža se obarva modro, očesne zenice se razširijo, utrip in dihanje se upočasnita in lahko pride do izgube zavesti. Ob kateremkoli od teh znakov je potrebna takojšnja zdravniška pomoč.

Kot prvo pomoč pri podhladitvi med drugim navajajo toplo sobo ali zavetišče, odstranitev mokrih oblačil, segretje sredine telesa – prsnega koša, vratu, glave in dimelj – z električno odejo, če je na voljo. Pomaga tudi gretje s stikom kože na kožo pod ohlapnimi, suhimi plastmi odej, oblačil, brisač ali rjuh. Priporočljivo je piti brezalkoholne tople napitke nikakor pa ne alkoholnih pijač.

Ljudje, ki prakticirajo Hofovo metodo, pravijo, da jim je pomagala odpraviti revmatizem, psoriazni artritis, panične napade, bolečine ... Sam sicer kot pozitivne učinke skromneje razglaša več energije, boljši spanec, zmanjšanje stresa, večjo osredotočenost in odločnost, povečano voljo in močnejši imunski sistem. Koliko resnice utegne biti v teh trditvah?

Večinoma so to anekdotična poročila o izboljšanem telesnem in duševnem počutju. Kolikšen del tega kaže pripisati sami metodi, težko ocenimo. Vsekakor so pri Hofovi metodi zaznali nekatere prehodne fiziološke spremembe, ki pa so že dolgo znane in pričakovane v povezavi s hiperventilacijo, meditacijo in potopitvijo v mrzlo vodo – na primer kratkotrajne in prehodne spremembe v krvnem pH, spremembe v vegetativnem živčnem odzivu in v vnetno-imunskem odzivu. Dolgoročni vpliv na zdravje pa ni znan. Da bi lahko zanesljivo opredelili učinke na zdravje, bi potrebovali več let ali celo desetletij sistematičnega proučevanja. Ne smemo pa spregledati, da so lahko te spremembe tudi tvegane; nekaj je celo poročil o umrlih v zvezi z metodo Wima Hofa, kar zahteva veliko opreznosti, na to opozarja celo sam Hof. Metodo vsekakor odsvetujemo bolnikom s srčno-žilnimi boleznimi, ljudem s težavami krvnega tlaka, nekaterimi nevrološkimi boleznimi, kot je epilepsija …

Ledeno mrzla voda se zdi za človeško telo nevarnejša v poletni pripeki kot pozimi, ko sta temperatura zraka in vode bolj ko ne izenačeni.

Ledeno mrzla voda je stres za organizem. Če smo zdravi in kopanje v njej izvajamo postopno in nadzorovano, lahko sčasoma izzovemo ugodne dolgoročne prilagoditve telesa. Podobno kot velja za telesno vadbo. Če telo nenadoma izpostavimo ekstremnim temperaturam, pa je lahko nevarno. Podobno velja za temperaturne razlike – skok pregretega telesa v ledeno mrzlo vodo sproži izrazito skrčenje žilja in adrenalinski porast srčnega utripa ter preobremeni srce, tedaj govorimo o hladnovodnem šoku. Z medicinskega vidika takšno početje ni priporočljivo.

Kaj storiti, če nekoga pri potopu v mrzlo vodo obide slabost ali izgubi zavest?

Najprej poskušajmo takšne zaplete preprečiti. Kronični bolniki, zlasti srčni, starejši, ogroženi posamezniki naj se takšnih podvigov ne lotevajo. Vsi, ki niso prepričani, ali je to zanje varno, naj se posvetujejo z zdravnikom. Tega ne počnimo sami; poslušajmo svoje telo, uberimo postopen pristop in ne pretiravajmo. Wim Hof je medicinski fenomen, sicer o njem ne bi toliko pisali – to pa ne velja za večino njegovih posnemovalcev.

Mraz te privede do tega, kdo si

Nizozemec Wim Hof, ki bo čez tri tedne praznoval 63. rojstni dan, je med drugim dosegel 26 Guinnessovih rekordov, med katerimi posebej omenja, da je pod ledom preplaval razdaljo 66 metrov ter v velikanski škatli, polni ledenih kock, zdržal več kot 112 minut, bos in v kratkih hlačah je odtekel polmaraton nad polarnim krogom, cel maraton pa v namibski puščavi, ne da bi popil požirek vode.

Kot razlaga v kratkem videu na svoji spletni strani, ga je v to pognalo trpljenje, ki ga je doživel ob izgubi prve žene. Spoznala sta se, ko je imel dvajset let, poldrugo desetletje zatem pa je naredila samomor. Še danes jo opisuje kot ljubezen svojega življenja. »Ob dveh zjutraj je poljubila otroke in skočila iz osmega nadstropja,« pripoveduje in doda, da je v njegovem srcu zazevala črna luknja, a je moral biti tam za njune štiri otroke. »Trpel sem, hotel sem končati vse to, ozdraveti,« pravi. Neko nedeljo v parku se mu je nadvse privlačna zazdela gladina s tanko plastjo ledu. »Potem ko sem začutil privlačnost hladne vode in sem padel vanjo, je bila moja prva misel: 'To je to',« je povedal v lanskem intervjuju za Nedelo ob izidu njegove knjige Metoda Wima Hofa – Odklenite svoj človeški potencial (založba Primus) v slovenščini. Od takrat je zasvojen, že več desetletij počne isto. »Mraz je neusmiljen, a hkrati pravičen. Privede te do tega, kdo si,« je prepričan oče šestih otrok.

Sam ima enojajčnega dvojčka, Andrea. »Vrsto let sem v bolnišnicah poslušal, da sem naravno čudo, poseben, drugačen, superčlovek, pa sem odkimaval: 'Poglejte, moj brat dvojček ima enako gensko zasnovo, pa ne zmore tega, kar sem zmožen sam. To je stvar treninga!' Sčasoma so potrdili, da imam prav. Sploh ko sem začel trenirati druge ljudi in so dosegli podobno,« je povedal Hof, ki ima na facebooku 714.000 sledilcev, na instagramu pa kar 2,5 milijona.