»Megla povsod, megla okoli nas«. Skladba, ki jo že desetletja prepeva hrvaška pevka Josipa Lisac, je bila ravno pravšnja za lansko jesen in začetek zime, ko smo se v prestolnici zbujali in hodili spat v megli. Zadnje dni se sicer zdi, da je meglo premagal januar, a morda nas občutek vara.

Meteorolog Brane Gregorčič z Urada za meteorologijo in hidrologijo Agencije RS za okolje (Arso) pravi, da smo v zadnjem mesecu v Ljubljani sonce videli le približno 40 odstotkov običajnega časa. »Razlog za to je bil predvsem v odsotnosti vetra, ki je ključni faktor pri razkroju kotlinske inverzije v času, ko je sonce zaradi nizkega položaja na nebu zelo šibko. Sredi decembra je svoje prispevalo še taljenje snežne odeje, ki je dodatno ohlajalo prizemno plast zraka,« pojasnjuje Gregorčič.

Megla

December je bil v Ljubljani res precej meglen, megla je bila opažena kar v 17 dneh, pa dodaja klimatolog Gregor Vertačnik. Pred letom 1980 je bilo to nekaj običajnega, povprečje zadnjih tridesetih let pa znaša le 11 meglenih dni. Najmanj - le trije - so bili v decembra 1995, največ 21 dni pa v decembru 2012.

Kadar lani decembra ni bilo megle, je bilo večinoma oblačno, zato je bilo sončnega vremena zelo malo: le 17 ur. December 2020 ga je imel še manj, le 10 ur, dolgoletno povprečje 1991-2020 pa je precej višje, 55 ur. A izven Ljubljanske kotline lanski december ni bil posebno meglen, na mariborskem letališču je bilo le 5 dni z meglo in 84 ur sonca, kar je celo nadpovprečno veliko, še pojasnjujejo na Arso.

Glavna razloga za pogosto meglo v ljubljanski kotlini sta torej slaba prevetrenost in temperaturni obrat oziroma topel zrak v višinah. »Oboje je ob vsaj deloma jasnih nočeh pripomoglo k nastanku jezera hladnega zraka, običajno z meglo. V kotlini je ostal ujet hladen in vlažen zrak, nad tem pa je bil pogosto toplejši in bolj suh zrak. Ker je hladnejši zrak gostejši, je ostal ujet v kotlini podobno kot voda v jezeru. Decembrsko šibko sonce ni moglo razbiti megle, močnejšega vetra, ki bi razpihal meglo pa ni bilo, zato je.« še dodaja Vertačnik.

Sončen januar

Že v prvih januarskih dneh se je sonce pokazalo in v trenutku se je zazdelo, da smo stopili v nov letni čas, celo zadišalo je po pomladi, toda kot pravijo strokovnjaki, med januarjem in decembrom v povprečju ni bistvene razlike, sonce je le malo močnejše, pa še to šele proti koncu meseca. V obdobju 1991-2020 so vremenoslovci decembra našteli 11 dni z meglo, januarja pa 9, v obdobju 1961-1990 pa je bilo v obeh mesecih povprečno 15 dni z meglo. Se je pa režim opazovanj v zadnjih desetletjih spremenil, kar je poleg dejansko manj pogoste megle dodaten vzrok za razlike v statistiki.

Januarsko vreme je v resnici precej bolj pomladno, kadar nižine prepiha jugozahodnik in dvigne temperaturo zraka nad 10 stopinj Celzija, v izjemnih primerih tudi nad 15 stopinj Celzija, tako kot je bilo 5. januarja letos. Na Gorenjskem pa je lahko podobno toplo tudi ob karavanškem fenu, na Primorskem pa ob topli burji. V višjih legah je praviloma najtopleje ob izrazitem anticiklonu s toplim zrakom v višinah, natanko to pa se je zgodilo na silvestrovo.