Vremenski pojavi naplavijo tudi nove termine

Nedavna naravna katastrofa ni poplavila le številnih domov po Sloveniji, ampak je tudi naš vsakdanji jezik za nekaj časa spet preplavila z besediščem, ki je v običajnih razmerah del terminologije strokovnjakov za geografijo, meteorologijo in še nekatera druga področja. Pomoč strokovnjakom pri poimenovanju pojmov deset let nudi Terminološka svetovalnica Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki si jo laiki lahko predstavljamo kot nekakšno ordinacijo, v kateri nastajajo novi termini ali se potrjujejo že obstoječi.

Laiki bi na prvi pogled tudi rekli, da traja lep čas, da nastane nov termin, toda pri Terminološki svetovalnici nikakor nočejo izgubljati časa. Kajti prej ko se najde rešitev za terminološko zagato, večja je verjetnost, da se bo namesto citatnega termina uveljavilo ustrezno poimenovanje. »Pri terminologiji je zelo pomembno, da strokovnjaki reagirajo hitro – novi pojmi k nam večinoma prihajajo iz angleško govorečega sveta in to velja za tako rekoč vsa strokovna področja,« je povedala dr. Mojca Žagar Karer, vodja Terminološke sekcije, v okviru katere deluje omenjena svetovalnica. Če se neki termin iz tujega jezika prevečkrat ponovi, ga je pozneje težko nadomestiti. Takšna primera sta, denimo, coaching in timbilding; pri slednjem se je uveljavila poslovenjena različica, pri prvem niti ta, čeprav so terminološki svetovalci za angleški izraz coach, ki je definiran kot »svetovalec in učni pomočnik, ki dalj časa in načrtno, v živo ali na daljavo vodi posameznika ali skupino k dolgoročnim ciljem«, predlagali poslovenjeno različico kovč.

Protokol, iz katerega se izcimi termin

Terminološko svetovalnico so leta 2013 zasnovali iz preprostega razloga: da imajo strokovnjaki naslov, na katerega se lahko zatečejo s svojim terminološkim problemom. »Živimo v času, ko smo vsi zasuti z neznansko količino informacij, zato največji izziv ni, kako priti do informacij, ampak kako se znajti med njimi in izluščiti kakovostne in verodostojne, tudi terminološke,« je pojasnila Mojca Žagar Karer. Svetovalnica deluje kot brezplačni spletni servis in je del spletišča Terminologišče.

Zelo pomemben se jim je zdel tudi osebni pristop; vsakemu spraševalcu odgovorijo po elektronski pošti in se po potrebi o njegovi težavi tudi pogovorijo. Postopek nastanka novih terminov ni prepuščen naključju, ampak so določili protokol, pri katerem vztrajajo vse od začetka, je povedala sogovornica, kar je unikatno tudi v evropskem merilu. Pri svetovanju enakovredno sodeluje pet terminologov – poleg sogovornice dr. Simon Atelšek, dr. Tanja Fajfar, dr. Mateja Jemec Tomazin in mlada raziskovalka Jera Sitar –, a določijo enega, ki je odgovoren za prejeto vprašanje. Ta pozove preostale, da napišejo mnenje o problemu, pri čemer mora vsak predlagati konkretno rešitev in jo utemeljiti.

Sledijo usklajevanje, tehtanje, kdaj tudi živahna razprava, iz katere se naposled izcimi predlog termina, opremljen s komentarjem in utemeljitvijo. »Odgovor, v katerem vedno predlagamo eno rešitev, je torej skupno mnenje vseh sodelavcev Terminološke sekcije. To se nam zdi zelo pomembno, ker zagotavlja večjo objektivnost in verodostojnost, kot če bi ga napisal eden,« je poudarila sogovornica. Pot do skupnega odgovora ni prav vselej tlakovana s popolnim soglasjem, se je nasmehnila: »To je tudi vaja v demokraciji in potrpežljivosti.«

Pri sprejemanju rešitev sicer upoštevajo osnovna terminološka načela, pri čemer dajo včasih prednost gospodarnosti, torej krajšim terminom, spet drugič tistim domačega izvora ali bolj ustaljenim. »Bistvo terminologije je, da sporazumevanje poteka čim lažje in čim bolj gladko. To ima prednost pred blagozvočnostjo, ekspresijo in drugimi prvinami, ki nas sicer v jeziku navdušujejo.«

Postopek razreševanja terminoloških vprašanj običajno traja od tri do štiri dni, na leto prejmejo okoli 60 vprašanj, torej v povprečju več kot eno na teden, do zdaj so v desetletju razrešili več kot 560 terminoloških dilem, ki so objavljene na spletišču Terminologišče, do njih pa je mogoče priti tudi prek portala Fran. Uporabniki se za rešitve večinoma zahvalijo, včasih tudi kdo napiše, da bo predlagani termin uporabljal, a bi si svetovalci želeli še več povratnih informacij.

Prehodi v vsakdanji jezik

Področja, na katerih se porajajo terminološke dileme, so zelo različna, samo v zadnjem letu in pol so se ukvarjali z vprašanji iz medicine, prava, računalništva, filatelije, genetike, športa, psihologije, ekonomije, farmacije, kemije, arheologije, paleontologije, varnostnih ved, letalstva, socialnega varstva, geologije, biologije, jezikoslovja, je naštevala vodja Terminološke sekcije. V splošnem so morda pogostejša vprašanja iz medicine, računalništva, ekonomije, psihologije in športa, je dodala, a jezik se hitro razvija tudi na drugih področjih.

S tem, kaj se zgodi s termini, ko zapustijo njihovo ordinacijo, se terminologi ne ukvarjajo prav veliko, navsezadnje svoja mnenja razumejo kot nasvet, kljub vsemu pa opažajo, da živijo zelo različna življenja. »Nekaterih bolj specializiranih v splošni rabi ni opaziti, kar pa ne pomeni, da se v stroki ne uporabljajo. Drugi najdejo pot tudi do bolj splošnih besedil, težko pa bi zanesljivo rekli, da so se uveljavili le po naši zaslugi. Poleg tega velikokrat izberemo termin, ki je že ustaljen in se je torej uporabljal, še preden smo se z njim začeli ukvarjati v naši svetovalnici,« je povedala sogovornica.

Naravno okolje terminov so sicer strokovna besedila, zaradi česar mnogi nikoli ne preidejo v splošno rabo. So pa seveda tudi izjeme, čemur smo bili priča pred dobrimi tremi leti, ko se je začela pandemija. Takrat so z veliko hitrostjo tudi v vsakdanje besedišče začele pronicati besede, ki jih poprej morda nikoli nismo uporabili, na primer koronavirus, sledenje stikom, tiha hipoksemija, kakor je naštela sogovornica. Za termin, ki prestopi mejo med strokovnim in splošnim jezikom, jezikoslovci rečejo, da se je determinologiziral. Temu smo priča tudi v zadnjih tednih, ki so jih zaznamovali ekstremni vremenski pojavi, in ti so naplavili tudi geografske termine, kakršni so rečna struga, hudournik, tornado …

Podobno je po hudem potresu v Indijskem oceanu leta 2004 v vsakdanji jezik prodrla beseda cunami, s čedalje pogostejšo uporabo daljinsko vodenih letalnikov brez posadke, ki jim rečemo tudi droni, se je uveljavil termin brezpilotni letalnik, ki so ga v stroki sicer že uporabljali in so ga pozneje v Terminološki svetovalnici potrdili. Njihov predlog je tudi zagonsko podjetje za startup. »Zelo pomembno je, da se strokovnjaki na nas obrnejo takoj, ko se pojavi potreba po novem terminu,« je še enkrat poudarila sogovornica.

Terminološki slovarji

Podobno kot terminološka vprašanja pridejo do njih tudi pobude strokovnjakov za izdelavo terminoloških slovarjev, kar je prav tako naloga Terminološke sekcije. »Ponavadi se začne tako, da se oglasi skupina strokovnjakov in nas prosi za pomoč pri izdelavi terminološkega slovarja. Pri opisovanju stanja, ki vlada na njihovem področju, pogosto uporabijo besedo kaos,« je dobrovoljno opisala sogovornica. Med naslovi zasledimo tudi precej nenavadne, kot so kamnarski, tolkalni, davčni, gemološki terminološki slovar ali Terminološki slovar betonskih konstrukcij. Pri temah namreč ne dajejo prednosti področjem, o katerih bi v družbi morda sklepali, da so pomembnejša.

»Zakaj bi bil prej na vrsti na primer slovar fizike kot slovar čebelarstva, če so čebelarji začutili potrebo po ureditvi svoje terminologije in so se bili s tem pripravljeni tudi ukvarjati?« se je vprašala Mojca Žagar Karer. Vselej pa tovrstni slovarji nastajajo v sodelovanju terminologa in strokovnjakov. »Za vodenje projekta in terminološki del je odgovoren terminolog, za strokovno vsebino slovarja pa strokovnjaki,« je poudarila. Trenutno pripravljajo slovarje s področja živinoreje, agronomije, kriminalistike, računalništva, gasilstva, fizioterapije, tiflopedagogike in gledališča.

Da imamo v Sloveniji tudi kar nekaj ljubiteljskih zbiralcev besed in snovalcev slovarjev, lahko vidimo že na spletni strani slovarji. Tudi tem, če jih prosijo, v Terminološki sekciji z veseljem priskočijo na pomoč z nasveti. Tako so sodelovali na primer pri Gozdarskem slovarju za lastnike gozdov, Slovarju dojenja, Unescovem slovarju s področja svetovne kulturne in naravne dediščine … »Veseli nas, da toliko ljudi terminologija zanima in da so se pripravljeni z njo tudi intenzivno ukvarjati. Spodbujamo vsakršno terminološko aktivnost.«