Saša Senica o tem, kakšne so skrite pasti novega virusa Kako virus sars-cov-2 vpliva na naše telo
Novi virus za seboj pušča sledove tudi po več mesecih. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Trenutno zboleva sicer predvsem mlajša populacija, pri kateri bolezen poteka v milejši obliki in z manj zapleti. Po ugotovitvah medicinske stroke navadno izzveni v dveh tednih, hujše oblike se zdravijo do šest tednov, vse več pa je poročil, da covid za seboj pušča neprijetne simptome še več tednov, celo mesecev po ozdravitvi. Nekateri tarnajo zaradi dolgotrajne hude utrujenosti, ki je pred boleznijo niso poznali, drugi se zadihajo že po nekaj korakih, imajo težave z zbranostjo, mučijo jih glavoboli ... a to niti ni vse.
Simona Bandur je znova spomnila na abecedo varnega gorništva Nazaj k osnovam: grem v gore, imam nahrbtnik
»Ostani doma«, so ljudje vzeli zares in lahkih nog odšli v hribe.
FOTO: Matej Družnik/Delo
Gorski reševalci ugotavljajo, da si pohodniki prepogosto izberejo preveč drzne cilje in preveč zaupajo elektronski navigaciji.
Poziv k počitnikovanju doma je namreč pritegnil v gore manj izkušene planince. Temu so prilagojeni tudi pozivi in navodila planinske zveze in gorskih reševalcev. Vračajo se namreč k osnovam.
Špela Javornik je v Sloveniji detektirala še eno epidemijo Poleg koronavirusa razsaja tudi kolesarski entuziazem
En Slovenec, dve kolesi, skoraj tako bi lahko poimenovali kolesarsko navdušenje. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Od starih do mladih. Od posameznikov do družin in skupin. Od vrhunsko pripravljenih do tistih, ki brez kondicije lovijo sapo. Od spretnih do tistih, ki niso vajeni držati krmila. Od debelušnih do suhih prekel. Od tistih, ki so prvič na kolesu, do profesionalnih kolesarjev, ki jih je letos na slovenskih cestah zaradi zamaknjenega koledarja dirk World Tour videti pogosteje kot sicer. Na pregrešno dragih najnovejših modelih prestižnih znamk in na škripajočih starih kolesih, ki so desetletja pozabljena stala v kotu garaže.
Simona Bandur je bila na snemanju nove slovenske kriminalne serije.
Inšpektor Vrenko v 12. nadstropju Črne vdove
Psst, snemanje! FOTO: Blaž Samec/Delo
Najprej se je slišalo, da so v preddverju stolpnice na Dunajski 5 v Ljubljani opazili oboroženega moškega, potem je pozornost vzbudil mladenič v opravi, kakršno bi lahko pripisali filmski maski, naposled smo le izvedeli: v 12. nadstropju snemajo. Dovolj dobro izhodišče, da smo se odpravili na najkrajšo službeno pot – iz drugega nadstropja, kjer nastaja časnik Delo, v dvanajsto, kjer so prav tedaj reševali enega od primerov inšpektorja Vrenka.
Maja Prijatelj Videmšek je bila v botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. Džungla na Ižanski cesti: od ananasa do monstere
V botaničnem vrtu v Ljubljani raste tudi tropsko sadje.
FOTO: Jure Eržen/Delo
Ljubljanski botanični vrt je stoično preživel sedem držav, vsaj toliko družbenopolitičnih ureditev, ostal nedotaknjen med dvema svetovnima vojnama, klonil ni niti pod vetrolomi in žledolomi, ves čas kljubuje »ljubiteljskim« botanikom, ki iz njega odnašajo redke in ogrožene rastline, a koronavirus je prvič po 210 letih zaprl njegova vrata. No, vsaj priškrnil.
Saša Bojc je našla nove prodajne poti. Bomo še kupovali kot nekoč?
Se bomo po novem oblačili po spletu?
FOTO: Marko Feist/Slovenske novice
Eurostat ugotavlja, da se je med februarjem in junijem letos obseg spletne prodaje v območju EU povečal za 17,4 odstotka, medtem ko je prodaja tekstilnih izdelkov, oblačil in obutve v trgovinah upadla za 22,4 odstotka. Iz Velike Britanije poročajo, da je gneča na znanih nakupovalnih ulicah prejšnji mesec v primerjavi z lani upadla za kar 40 odstotkov, da je manj tistih, ki hodijo v mesto v službo, in turistov, da trgovcem v prodajalne uspe pritegniti le šest od desetih kupcev.
Anja Intihar se je postavila med kmete in planince. Bašeljski kmetje vrh Storžiča vrnili planincem
Na vrhu Storžiča zdaj lahko mirno malicamo.
FOTO: Arhiv Bašelj
Ograja, ki so jo pred nekaj dnevi postavili na južnem pobočju Storžiča, je med planinci vzbudila mešane odzive. Nekateri so navdušeni, da bodo na vrhu končno uživali v čistem zraku, ne da bi se pogrezali nekaj centimetrov v ovčje blato, druge je zmotil precejšen poseg v naravo. Ograja namreč ni lična in marsikdo meni, da v občutljivo gorsko okolje zlasti tako velika ne spada.
Simona Bandur je bila pri zdravstveni inšpektorici.
K sosedi je šla na kavico, takoj se vrne
Zdravstveni inšpektorji vsak dan poslušajo različne izgovore ljudi, ki bi morali biti v karanteni, pa niso.
FOTO: Leon Vidic/Delo
Iznajdljivost, ki jo ljudje z odločbo o karanteni premorejo, je morda res zabavna, a pri zdravstvenih inšpektorjih, ki preverjajo, ali jo spoštujejo, ne pomaga. »Samo v trgovino je skočil!« Ali: »K sosedi je šla na kavico, takoj se vrne.« Pa: »V lekarno je stopil, ampak ima masko …« Zmagovalni pa je odziv gospoda, ki se je ob obisku inšpektorja pripeljal na dvorišče in dejal, pa saj vidite, da sem doma!
Saša Bojc je bila na odprtju enega najlepših ljubljanskih vrtov.
Odprte duri na vrt Lili Novy
Vrt društva pisateljev, ki ni več samo od pisateljev. FOTO: Taja Košir Popovič
Pod osveženo in na novo zasajeno podobo (gostinskega) vrta so se v imenu Društva slovenskih pisateljev (DSP) in Kaval Groupa podpisali arhitekti iz biroja Triiije arhitekti v sodelovanju z mladim krajinskim arhitektom Svitom Oliverjem Katancem, ki je poudaril, da si »lepšega prvega samostojnega projekta ne bi mogel zamisliti«. To je bila prva naloga, ki ga je »srečala« po vrnitvi iz tujine; v Innsbrucku je delal kot pripravnik pri avstrijski izpostavi znanega norveškega biroja Snøhetta in sodeloval pri različnih projektih, ki so jih oblikovali po Evropi.
Milena Zupanič o fontanah vina in piva, ki jih imamo tako radi. Kaj nam fontanomanija pove o naši kulturi pitja
Tako bo videti fontana cvička.
FOTO: Občina Šmarješke Toplice
Idejo neusahljivega vrelca moči in energije so slovenski ponudniki skomercializirali in ji s tem odvzeli mističnost, namesto na ekskluzivnost stavijo na množičnost. Na NIJZ opozarjajo, da se s fontanami povečuje dostopnost do alkohola, kar povečuje tveganje za zdravje.
Jan Klokočovnik se je vprašal, ali je fitnesom in telovadnicam odklenkalo. Ljudje vadijo na prostem, fitnesi predlagajo vavčerje
Fitnesi in telovadnice bolj ali manj samevajo ...
FOTO: Dokumentacija Dela
»Ponovno zaprtje fitnesov bi bilo zagotovo velika obremenitev za zdravstvo v celoti, saj bi vplivalo na telesno pripravljenost in počutje številnih ljudi, več bi bilo depresivnih, da ne govorimo o gospodarski škodi. V Sloveniji deluje najmanj 150 fitnes centrov, ki jih obiskuje na tisoče ljudi,« je opozoril Marko Geršak, trener in pobudnik Slovenske fitnes iniciative. A telovadnice in športni centri so v tistih dneh bolj ali manj samevali.
Komentarji